Kako smo si podtaknili varnost

Redno prebiram kolumne Vlada Miheljaka, večinoma z odobravanjem. V Mladini št. 14 z dne 4. 4.2014 pa se mu je pod naslovom »Kako smo si podtaknili varnost« vrinila netočnost. Zapisal je: »V to nekritično miselno falango se je takrat postavila tudi uradna borčevska organizacija in s tem pretrgala dotedanjo naravno zavezništvo s civilno družbo. Izdala je tiste, ki so ji pomagali preživeti v najhujšem protienobejevskem obdobju. No resnici na ljubo, članstvo ni sledilo modremu vodstvu. Kot je takrat poročala Mladina, je skupina starih borcev (Lado Ambrožič-Novljan, Baldomir Bizjak, Franc Črnugelj, Alenka Gerlovič, Ignac Gregorač, Franc Miklavčič, France Pečelin, Tone Premk, Jože Sevljak, Albin Vengust, dr. Branko Vesel in Vlado Habjan) rekla ne Natu in lastnemu vodstvu.«

Pri tem spominjam, da so bili navedeni tedaj člani posebne organizacije izven ZB, imenovane »Slovenska pot«, ki je bila kritična do vseh integracij, v skrbi za ohranitev slovenske suverenosti.

V borčevski organizaciji pa ni bilo upora. Glavni odbor je tedaj po posvetovanjih z organizacijami na terenu skoraj soglasno, le s tremi glasovi proti, sprejel pozitivno stališče do Nata. Tudi sam sem kot član tega organa glasoval ZA v prepričanju, da si s tem glede na zgodovinske izkušnje zagotavljamo večjo varnost med drugim tudi z ohranjanjem vojnega zavezništva z ZDA in Veliko Britanijo iz časov velike antihitlerjevske koalicije. In nikakršnih ekspedicij v tujino, tipa Afganistan, si nismo mogli predstavljati.

Današnje razmere so drugačne. Zveza združenj borcev za vrednote NOB Slovenije je kritična do Nata in njegovih mednarodnih akcij. Je pa kljub temu še vedno veliko razlogov za našo prisotnost v njem.