|  Svet

Katalonija ostaja v Španiji, Škotska pa...

Zahteva za referendum o samostojnosti Katalonije zavrnjena, škotski premier pozval h glasovanju za neodvisnost

Škoti bodo o ločitvi od Velike Britanije po 300 letih glasovali na referendumu 18. septembra.

Škoti bodo o ločitvi od Velike Britanije po 300 letih glasovali na referendumu 18. septembra.
© Getty Images

Potem ko je španski parlament prejšnji teden zavrnil katalonsko zahtevo za referendum o samostojnosti Katalonije, je škotski premier in vodja Škotske nacionalne stranke (SNP) Alex Salmond včeraj na kongresu stranke, zadnjem pred septembrskim zgodovinskim referendumom o neodvisnosti Škotske, nagovoril volivce in poudaril je, da bo glas "za" na referendumu pomenil glas za prihodnost države in ne njegovo stranko.

Kot je znano, se je španski premier Mariano Rajoy pred glasovanjem v parlamentu ponovno izrekel proti odcepitvi Katalonije. "Zagovarjam, da Katalonija ostane v Španiji, saj si ne znam predstavljati Španije brez Katalonije kakor tudi ne Katalonije izven Španije in Evrope," je dejal poslancem. Ponovno je tudi poudaril, da bil takšen referendum nezakonit, saj v skladu s špansko ustavo referendum lahko skliče le nacionalna vlada v Madridu, ne pa tudi avtonomne pokrajine, kakršna je Katalonija. "Tega, kar prosi katalonski parlament, ni možno dopustiti, saj ustava tega ne dovoljuje," je dejal. Izrazil je pripravljenost na dialog z Barcelono, hkrati pa zanikal, da bi bila Katalonija pod pritiskom in da v času krize ni deležna ustrezne pomoči. Španski parlament je že leta 2005 z veliko večino zavrnil tudi načrte o neodvisnosti še ene španske pokrajine, Baskije.

Po načrtih naj bi Katalonci na referendumu 9. novembra odgovarjali na vprašanje, ali naj Katalonija postane država in ali naj bo neodvisna. Špansko ustavno sodišče je že 25. marca ocenilo, da referendum ni v skladu s špansko ustavo. A tiskovni predstavnik katalonske vlade Francesc Homs je dejal, da ima Katalonija od leta 2006 status avtonomije, ki ji omogoča organizacijo posvetovanja. Katalonija ima okoli 7,5 milijona prebivalcev, v zadnjih letih pa se, podobno kot celotna Španija, sooča s hudo gospodarsko krizo in visoko brezposelnostjo.Katalonci so kljub razmeroma visoki stopnji avtonomije, ki jo imajo znotraj Španije, prepričani, da je za težave kriv tudi aktualni davčni sistem v Španiji.

Medtem je vodja Škotske nacionalne stranke (SNP) Alex Salmond pred delegati v Aberdeenu dejal, da glas "za" ne bo glas zanj ali vlado njegove stranke v letu 2016, ampak za "vlado na Škotskem, ki jo bodo izbrali ljudje, in bo izvajala politiko, ki jo podpirajo". To bo glas za vlado, ki bo nadzirala davke, gospodarstvo, socialno varnost, zaposlovanje, imigracijo, prihodke od nafte in zemeljskega plina, evropsko politiko in druga področja, ki so sedaj pod nadzorom Westminstra, je dejal. Gre za to, da bo prihodnost Škotske v njenih rokah, je dejal na kongresu stranke, ki praznuje 80. obletnico obstoja. Škoti bodo o ločitvi od Velike Britanije po 300 letih glasovali na referendumu 18. septembra.

Salmond je še napovedal, da bodo, če bodo volivci na referendumu podprli neodvisnost Škotske, takoj začeli pripravljati prehod v neodvisnost. To bo vključevalo oblikovanje pogajalske skupine, ki bo večstrankarska, in začetek pogajanj z vlado v Londonu do konca septembra. Medtem ko SNP lobira za neodvisnost, britanski konservativci, laburisti in liberalni demokrati temu nasprotujejo in si tako kot London želijo, da bi 5,3 milijona Škotov ostalo v Veliki Britaniji. Zadnje javnomnenjske raziskave sicer kažejo na uspeh SNP pri prepričevanju volivcev za ločitev od Velike Britanije.

Več mesecev je samostojnost Škotske podpirala slaba tretjina vprašanih, v četrtek objavljena raziskava instituta Survation pa kaže, da je osamosvojitvi naklonjenih 37 odstotkov Škotov, 47 odstotkov jih je proti, 16 odstotkov pa je še neodločenih. Druga javnomnenjska raziskava, ki jo je izvedel institut Panelbase, pa kaže, da neodvisnost Škotske podpira 40 odstotkov vprašanih, proti jih je 45 odstotkov, 15 odstotkov pa še ni odločenih. (STA, mm)

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.