MLADINA Trgovina

Denis Vičič

15. 4. 2014  |  Politika

Vsaj 1500 ljudi na protest proti šolninam

© Denis Vičič

Udeležbo na jutrišnjem protestu proti novemu zakonu o visokem šolstvu, ki bo ob 15. uri na Kongresnem trgu v Ljubljani, je na Facebooku napovedalo že več kot 1500 ljudi. Študentsko društvo Iskra, ki že od novembra poziva k spremembi zakona, je vlado še enkrat pozvalo, naj upošteva pripombe študentov in zaposlenih na fakultetah, ki se zavzemajo za brezplačen študij, oziroma naj zakon umakne.

Na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport so kritikom poskušali ustreči. Pripravili so novo različico zakona. Ta daje ministrstvu pristojnost, da lahko poseže v odločitev fakultet, če bi te preveč omejile vpisne pogoje in s tem spodbujale plačevanje študija.

Kot smo že pisali, novi zakon o visokem šolstvu (ZViS) namesto rednega in izrednega študija namreč predvideva polni in delni študij. Glavna razlika med sedanjim in predlaganim sistemom pa je v tem, da je zdaj redni študij v celoti brezplačen in izredni v celoti plačljiv, po novem pa bi bila tako polni kot delni študij za nekatere brezplačna, za nekatere pa plačljiva.

Plačljivi študij bi bil namenjen tistim, ki ne bi dosegali vstopnih pogojev na posameznih študijskih smereh, in onim, ki študija ne bi končali v roku, oziroma tistim, ki so že končali kak študij in s tem izkoristili možnost enkratnega brezplačnega študija.

Pozivu k protestu so se pridružili tudi v Gibanju TRS in Iniciativi za demokratični socializem (IDS). Prvi menijo, da je predlog zakona pripravljen »v duhu varčevalnih ukrepov s poskusom, da bi varčevali na račun kakovosti in enake dostopnosti izobraževanja in s tem bremena izobraževanja prenesli na študentke in študente ter njihove družine oziroma predvsem na tiste, ki prihajajo iz manj privilegiranih družbenih okolij, kar bi povzročilo še večji razkroj socialne države.« V IDS pa opozarjajo, da se bo »namesto ukinitve dvomljive institucije izrednega študija in načrta za postopno odpravo šolnin, obseg plačljivega študija, če bo ZViS uveljavljen, lahko širil celo do 28.8 % vseh vpisnih mest, medtem ko je bil delež vpisanih na izredni študij v šolskem letu 2012/13 9.8 % in je že več kot deset let padal. Tako s stališča družbene pravičnosti kot s stališča kvalitete in dostopnosti študija so šolnine povsem nesprejemljive.«

Poleg tega jih moti, da bi lahko fakultete ustanavljale podjetja, ki bi se od univerze odsvojila. »To bi pomenilo socializacijo stroškov znanstvenega raziskovanja, ki je namenjeno neposredni tehnološki aplikaciji v gospodarstvu, in privatizacijo potencialnih profitov. Tesnejša povezava znanosti z gospodarstvom hkrati pomeni, da je njen manjši del namenjen splošno družbeno koristnim in večji del zgolj ozko profitno motiviranim raziskavam,« so zapisali v izjavi za javnost.

V Iskri in v IDS še opozarjajo tudi na zaposlovanje na univerzah. Zakon uvaja novo kategorijo strokovnega sodelavca, ki ima v primerjavi z danes najbolj obremenjenim asistentom pedagoško obremenitev povečano za 60 odstotkov. »To pomeni dodatno obremenitev za že tako preobremenjene najnižje akademske kadre, na čigar ramena je v veliki meri preneseno tudi delo s strani etabliranih rednih profesorjev.«

Poleg tega že danes polovica vseh zaposlenih v visokem šolstvu dela v negotovih delovnih pogojih, na avtorske pogodbe, kot zunanji sodelavci itd. »Še več – ZViS uvaja nadaljnje razslojevanje zaposlenih, saj naj bi se plačljivi del študija izvajal kot storitev na prostem trgu, torej zanj ne bi veljala pravila izvajanja javne službe, kar bi pomenilo razlike v plačilu in delovnih pogojih za enako delo,« so zapisali v IDS.

Treba bi bilo urediti tudi delovne pogoje za zaposlene, ki opravljajo podporne in vzdrževalne dejavnosti, še menijo v študentskem društvu: »Čistilke in varnostniki so zaposleni preko ene od najbolj izkoriščevalskih oblik, ki jo univerzitetne in državne oblasti že dolga leta dopuščajo. Takšno izkoriščanje bi se moralo z zakonom onemogočiti in najslabše plačanim skupinam zaposlenih na univerzi zagotoviti socialno varnost in osnovno blaginjo.«

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.