Denis Vičič

 |  Politika

Shod skoraj 2000 nasprotnikov zakona o visokem šolstvu

© Uroš Abram

Na protestu proti zakonu o visokem šolstvu se je zbralo od 1000 do 2000 protestnikov. Na ulice so šli predvsem zato, ker ministrstvo za izobraževanje pripombam zainteresirani javnosti ni prisluhnilo. Kot to počnejo že od novembra – takrat so v študentskem društvu Iskra po fakultetah organizirali skupščine, na katerih so debatirali o zakonu in prvič izrazili bojazen, da uvaja šolnine –, so tudi govorci na protestu opozarjali,da »ne gre samo za določene člene zakona, ampak je ta slab v celoti in ga je zato treba v celoti zavrniti«.

© Uroš Abram

Kritika zakona se sicer osredotoča na financiranje visokega šolstva, ki se je leta 2012 drastično zmanjšalo, kar je povzročilo, da so fakultete prezadolžene. Finančno stisko so poskušale reševati z izrednim študijem, zaračunavanjem višjih vpisnin, … breme pa nosijo tudi asistenti na avtorskih pogodbah. Novi zakon, tako nasprotniki zakona, bi omogočil, da bi fakultete financiranje brez težav prenesle na študente.

© Uroš Abram

Zakon predvideva polni in delni študij. Glavna razlika med sedanjim in predlaganim sistemom je v tem, da je zdaj redni študij v celoti brezplačen in izredni v celoti plačljiv, po novem pa bi bila tako polni kot delni študij za nekatere brezplačna, za nekatere pa plačljiva. Plačljivi študij bi bil namenjen tistim, ki ne bi dosegali vstopnih pogojev na posameznih študijskih smereh, in onim, ki študija ne bi končali v roku, oziroma tistim, ki so že končali kak študij in s tem izkoristili možnost enkratnega brezplačnega študija.

© Uroš Abram

Fakultete bi s preprosto zaostritvijo vpisnih pogojev dosegle, da bi veliko študentov moralo plačati, da bi lahko študirali področje, ki jih zanima. Varovalka, ki so jo na ministrstvu v zakon vnesli naknadno in s katero bi ministrstvo dobilo zadnjo besedo pri razpisu vpisnih pogojev, študentov in drugih nasprotnikov zakona ni prepričala. Skrbi jih tudi prilagajanje predmetnikov potrebam trga in možnost ustvarjanja privatnih podjetij, ki bi za privatne koristi tržila raziskave, financirane iz državnega proračuna.

© Uroš Abram

Po glasnih žvižgih, naslovljenih ministru Pikalu in njegovim sodelavcem na ministrstvu, so se protestniki razšli. Z napovedjo, da se gotovo niso zbrali zadnjič.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.