|  Svet

Kitajske tovarne obutve podobne Vegradu

Na Kitajskem od leta 2011 velja zakonodaja, ki od delodajalcev zahteva, da delavcem plačujejo pokojninsko in zdravstveno zavarovanje, prispevke za primer brezposelnosti in materinstva. A zaradi pomanjkanja nadzora se podjetja temu izogibajo, poroča publikacija Quartz. Med temi je tudi Yue Yuen, ki skrbi, da ima zahodni svet kaj obuti: izdeluje športne copate 60 najbolj znanih znamk obutve, kot so Nike, Adidas, Converse, Reebok in Asics. Zaposlenim naj bi dolgovalo 120 milijonov evrov, po drugih ocenah  pa okrog 500 milijonov evrov. Več>>

Za sporno prakso podjetja je 30.000 delavcev, ki so se pretekli teden odločili za stavko, izvedelo po naključju. Zaposlena, ki je v tovarni delala 18 let, a ob upokojitvi ni dobila polne pokojnine, je ugotovila, da ji je podjetje sicer plačevalo socialne prispevke, vendar manj, kot bi moralo. Stanje so nato preverili še drugi zaposleni in ugotovili enako, je poročal South China Morning Post.

Zdaj od podjetja zahtevajo, naj jim za nazaj plača vse socialne prispevke in neplačane prispevke v delavski sklad za nakup stanovanj, izpolni pa naj tudi zaveze iz pogodb o zaposlitvi, da bo vsem delavcem plačevalo stroške bivanja in prehrane. V nasprotnem primeru so napovedali prekinitev pogodb in zahtevo po odpravninah. Največji izdelovalec obutve na svetu je stavkajočim sicer napovedal, da bo z majem začel uresničevati njihove zahteve, vendar bo to pomenilo nižje plače. S tem se delavci ne strinjajo. Pomiril jih ni niti dvig minimalne plače v sedmih kitajskih provincah, saj denar za pokojnine potrebujejo zdaj, še poroča Quartz.

Predstavniki globalnih znamk, ki na kitajskem naročajo izdelke, še niso sporočili, kaj bo stavka pomenila za njihovo poslovanje in ali bodo kitajskega dobavitelja kakorkoli kaznovali. Iz podjetij Adidas in Nike so, kot je poročal Chicago Tribune, dejali le, da spodbujajo dialog med delavci in vodstvom podjetja.

Tovarniški delavci Yue Yuena sicer niso edini kitajski delavci, ki so po desetletjih dela ostali brez pokojnin. Za to naj bi bili poleg pohlepa podjetij krivi privatizacija kitajskega gospodarstva in politika omejevanja rasti populacije. Odgovornost deloma nosijo tudi delavci sami, ki se nekaj časa niso hoteli zavarovati, saj, kot poroča organizacija China labour Watch, zakonodaja ni dovoljevala koriščenja pravic v določeni kitajski provinci, če so bili prispevki plačani v drugi. (dv)

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.