Nove članice EU deset let kasneje

V Evropsko unijo je pred desetimi leti vstopilo deset precej različnih držav, tako po gospodarski razvitosti kot po zgodovinskem ozadju - štiri nekdanje države vzhodnega bloka, tri nekdanje sovjetske republike, Slovenija ter sredozemski državici Ciper in Malta. In kakšno je stanje zdaj? Slovenija je denimo edina med desetimi državami, v kateri je BDP na prebivalca po kupni moči glede na povprečje EU nižji kot ob vstopu v unijo. Več>>

CIPER - Otoška država v južnem Sredozemlju je imela ob vstopu deseterice v unijo najvišji standard med novimi članicami. Leta 2004 je njen bruto domači proizvod dosegal 91 odstotkov povprečja EU, leta 2009 pa je celo dosegel 100 odstotkov. Po kolapsu prenapihnjenega bančnega sistema je država lani zabeležila 5,4-odstotni padec. Med deseterico držav ima najvišjo stopnjo brezposelnosti - 16,9 odstotka. BDP na prebivalca je leta 2012 znašal 20.700 evrov in je po kupni moči dosegal 92 odstotkov povprečja unije. Državica z 865.000 prebivalci je evro prevzela leta 2008. Uniji je predsedovala v drugi polovici leta 2012.

ČEŠKA - 10,5-milijonska država je bila in je še vedno najbogatejša med državami nekdanjega vzhodnega bloka. Njen BDP po kupni moči je ob vstopu v unijo znašal 78 odstotkov povprečja EU, najvišjo raven pa je dosegel leta 2009, in sicer 83 odstotkov. Leta 2012 je BDP na prebivalca znašal 14.600 evrov in je po kupni moči dosegel 81 odstotkov povprečja EU. Država imela lani 0,9-odstotni gospodarski padec in najnižjo, 6,7-odstotno brezposelnost med deseterico. Češka, ki je EU predsedovala v prvi polovici leta 2009, še ni vstopila v območje evra, med možnimi datumi se omenja leto 2017.

ESTONIJA - Najmanjša med baltskimi državami je skupno evropsko valuto prevzela leta 2011. Lani je zabeležila 0,8 odstotka gospodarske rasti, stopnja brezposelnosti pa je znašala 8,7 odstotka. BDP na prebivalca je leta 2012 znašal 13.000 evrov, po kupni moči pa je dosegal 71 odstotkov povprečja EU. To je tudi največ po vstopu v unijo leta 2004, ko je znašal 58 odstotkov povprečja. V prestolnici 1,3 milijonske države, Tallinnu, je od leta 2012 sedež agencije za informacijske sisteme v pravosodju eu-Lisa.

LATVIJA - Dvomilijonska država je imela lani najvišjo rast med desetimi državami, ki so v EU vstopile leta 2004, in sicer 4,1 odstotka. Brez dela je bilo 11,6 odstotka Latvijcev. Leta 2012 je bil BDP na prebivalca 10.900 evrov in je po kupni moči dosegal 64 odstotka povprečja EU. Ob vstopu v unijo je dosegal 47 odstotkov povprečja unije. Država je v evroobmočju od začetka letošnjega leta. Riga je leta 2010 dobila sedež Organa evropskih regulatorjev za elektronske komunikacije (Berec).

LITVA - Država z 2,9 milijona prebivalcev bo kot zadnja med baltskimi državami evro prevzela prihodnje leto. Lani je beležila 3,3 odstotka gospodarske rasti, stopnja brezposelnosti je bila 10,9 odstotka. BDP na prebivalca je leta 2012 znašal 11.000 evrov. Po kupni moči je dosegel 72 odstotkov povprečja unije, kar je za 20 odstotnih točk več kot pred desetimi leti. Litva je EU predsedovala v drugi polovici leta 2013. V Vilniusu je od leta 2007 sedež Evropske agencije za enakopravnost spolov.

MADŽARSKA - Tudi ta država je imela lani gospodarsko rast, in sicer 1,1 odstotka. Brez dela je bilo 8,8 odstotka Madžarov. BDP na prebivalca je leta 2012 znašal 9800 evrov, po kupni moči pa je dosegel 67 odstotkov povprečja EU. Ob vstopu v unijo je dosegel 63 odstotkov. 9,9-milijonska država še nima datuma vstopa v evroobmočje, v Budimpešti pa razmišljajo o letu 2020. Uniji je predsedovala v prvi polovici leta 2011.

MALTA - Otoška državica s 421.000 prebivalci je lani zabeležila 2,4-odstotno gospodarsko rast, stopnja brezposelnosti je znašala 6,8 odstotka. BDP na prebivalca je bil leta 2012 16.300 evrov, po kupni moči je dosegel 86 odstotkov povprečja EU, medtem ko je ob vstopu v unijo dosegel 80 odstotkov. Maltežani z evrom plačujejo od leta 2008. V Valletti je od leta 2011 Evropski azilni podporni urad (Easo).

POLJSKA - V največji med desetimi državami je BDP na prebivalca po kupni moči leta 2012 dosegel 67 odstotkov povprečja EU. Pred desetimi leti je bil pri 51 odstotkih. Država z 38,5 milijona prebivalci je lani beležila 1,6-odstotno gospodarsko rast, brezposelnih je bilo 9,9 odstotka Poljakov. BDP na prebivalca je leta 2012 znašal 9900 evrov. Poljska še nima datuma za prevzem skupne valute, omenja se leto 2016. EU je predsedovala v drugi polovici leta 2011. V Varšavi je od leta 2005 sedež Evropske agencije za upravljanje in operativno sodelovanje na zunanjih mejah EU (Frontex).

SLOVAŠKA - 5,4-milijonska država se je območju evra pridružila leta 2009. Lani je imela 0,9-odstotno gospodarsko rast, stopnja brezposelnosti je bila 14,1 odstotka. BDP na prebivalca je leta 2012 znašal 13.200 evrov, po kupni moči pa je dosegel 76 odstotkov povprečja EU. Leta 2004 je dosegel 57 odstotkov.

SLOVENIJA - Je edina med desetimi državami, v kateri je BDP na prebivalca po kupni moči glede na povprečje EU nižji kot ob vstopu v unijo. Leta 2004 je dosegel 87 odstotkov, nato je v štirih letih zrasel na 91 odstotkov, leta 2012 pa je padel na 84 odstotkov povprečja EU. Slovensko gospodarstvo se je lani skrčilo za 1,1 odstotka, stopnja brezposelnosti pa je bila 9,8 odstotka. Leta 2012 je BDP na prebivalca znašal 17.200 evrov. Slovenija je leta 2007 kot prva med novinkami uvedla evro, v prvi polovici leta 2008 pa je prav tako prva predsedovala EU. V Ljubljani je od leta 2011 sedež Agencije za sodelovanje energetskih regulatorjev (Acer). (STA, mm)