(U)Tišanje kulturnega utripa Ljubljane: Bi-ko-fejeva izjava za javnost

Pred dobrimi tremi leti je svoja vrata odprl lokal Bi-ko-fe, ki je z novo, mlado in zagnano ekipo, lucidno prenovljeno notranjostjo in bogatim, skoraj vsakodnevnim brezplačnim kulturnim programom hitro opozoril nase in si zasluženo izboril naziv enega najpomembnejših kulturnih dogajališč v prestolnici. Zdaj ekipa Bi-ko-feja z žalostjo sporoča, da so se po treh letih delovanja in več kot 500 organiziranih kulturnih dogodkih znašli pred utišanjem, ki predstavlja resno grožnjo njihovemu nadaljnjemu ustvarjanju. »Navkljub bogatenju ljubljanske kulturne krajine z alternativnimi in dostopnimi vsebinami z vsemi potrebnimi dovoljenji, se je MOL odločil za popolno prepoved kulturnih dogodkov na terasi Bi-ko-feja, njeno zmanjšanje in skrajšanje obratovalnega časa,« so organizatorji zapisali v izjavi za javnost. S svojimi izjavami podpore so se ekipi Bi-ko-feja pridružili nekateri vidnejši kulturniki, njihove izjave pa objavljamo v nadaljevanju. Več>>

»Pristojne institucije ob tem pozivamo, naj ponovno premislijo o kompromisu med različnimi pravicami meščanov in že zapisanimi vizijami na področju kulture v Ljubljani. Naj spomnimo, da smo se ob odprtju odločili, da želimo Ljubljani ponuditi prostor, ki ne bo namenjen le pasivnemu potrošništvu, temveč bo to mesto srečevanja in (so)ustvarjanja. V treh letih smo brez subvencij organizirali več kot dvajset razstav, 52 brezplačnih koncertov domačih in tujh izvajalcev, gostili pa smo tudi več kot 100 uveljavljenih ter mladih DJ-jev,« so zapisali v izjavi za javnost. »Vsi dogodki so bili izpeljani s potrebnimi dovoljenji MOL in policije, brez zapletov so bile opravljene tudi meritve hrupnega onasneževanja s strani Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano. Žal smo lani kljub temu s strani dela bližnjih stanovalcev prejeli večje število prijav, med katerimi se je zaradi prekomernega hrupa s pravnomočno kaznijo zaključila le ena. Namesto konstruktivnega dialoga glede kulturnega programa smo s strani nekaterih stanovalcev prejeli več fizičnih groženj, ob dveh napadih na nas so posredovali tudi organi pregona. Po neuspelih pogovorih je del stanovalcev s peticijo pri MOL dosegel zmanjšanje terase Bi-ko-feja brez obrazložitve, prepoved vsakršnih prireditev na terasi ter celo skrašanje obratovalnega časa,« dodaja ekipa Bi-ko-feja.

»Želimo opozoriti, da smo se za razliko od mnogih gostinskih obratov v centru prestolnice kulturno sceno trudili plemenititi z alternativnimi vsebinami, večinoma pod taktirko mladih ustvarjalcev, ki so za svoja dela v lokalu prejemali tudi priznanja. Kulturno udejstvovanje na Židovski ulici vendarle ne moti vseh bližnjih stanovalcev. Nasprotno, nekateri nas obiskujejo in podpirajo,« poudarjajo v izjavi za javnost. »Pomembnosti in kompleksnosti sobivanja se zavedamo tudi v Bi-ko-feju, zato smo delu stanovalcev ponudili kompromis, ki bi število koncertov na terasi drastično zmanjšal na zgolj osem dogodkov v celem letu. Žal na drugi strani nismo naleteli na pripravljenost na dialog, še več, rezultat samoiniciativnega soustvarjanja kulture v Ljubljani je resna grožnja nadaljnemu obratovanju Bi-ko-feja. Odgovorne institucije zato pozivamo, da prevzamejo vlogo mediatorja in poiščejo konstruktivno rešitev, ki bo Ljubljano približala mestom, h katerim se v javnosti tako hrepeneče obračamo, ne pa spalnemu naselju. Ob tem opozarjamo, da program Bi-ko-feja ustreza 1. in 2. cilju Strategije razvoja kulture MOL 2012 – 2015 na področju glasbene umetnosti, ki govorita o dostopnosti kulturnih dogodkov in kontinuiranem izvajanju kakovostnih glasbenih zvrsti,« še zaključi ekipa Bi-ko-feja v upanju na nadaljne soustvarjanje kulturnega življenja v Ljubljani.

IZJAVE PODPORE:

»V imenu MGML - Muzeja in galerij mesta Ljubljane lahko potrdim,da smo mnenja, da je lokal BI-KO-FE eden izmed nosilcev sodobne umetniške urbane scene v Ljubljani. Koncerti, razstave in dogodki v lokalu pomembno prispevajo k oživitvi mestnega središča s kreativnostjo in zavedanjem kako pomembno je, da lokal ni samo prodaja pijač,temveč kategorično ponuja tudi način pogleda kako in kakšen način živimo v mestu. Predvsem tuji in seveda tudi domači obiskovalci,se lahko prepričajo o vitalnosti domače kreativne produkcije,ki postavlja Ljubljano na seznam kreativnih mest. Predvsem je pomembno da se umetniška dejavnost producira z našim znanjem in ni plod tujih velikih korporacij,ki nimajo osnove v poznavanju prostora in časa v katerem živimo. Gre za naše mesto.« Blaž Peršin, MGML

“Bi-Ko-Fe je prostorsko sicer razmeroma majhen lokal z Židovske steze v centru Ljubljane, a že kakih 10 let je tudi lokal z veliko težo, ki pa se je v preteklih nekaj mesecih še bistveno povečala. Je eno najpomembnejših zbirališč ljubljanskih glasbenikov, oblikovalcev, razumnikov ter umetnikov raznovrstnih profilov. Je eden od tistih zasebnih prostorov v Ljubljani, ki nazorno opravlja funkcijo kavarne kot ključnega javnega prostora, v kateri se velik del sodobne kritične javnost sploh konstituira, torej v tistem najžlahtnejšem smislu, v katerem o kavarnah razmišlja tudi Jürgen Habermas. Vse to pa je postal predvsem zaradi nesebičnega pristopa zdajšnjih upraviteljev lokacije, ki skrbijo, da lokal ne deluje le kot družabni prostor, temveč namensko gojijo njegovo družbeno vlogo.Ne gre namreč zgolj še za en lokal iz nepregledne množice konkurentov v središču Ljubljane, temveč za zbirališče in prizorišče pogosto nepretencioznih in produkcijsko skromnih, a vendarle sila pomembnih kulturnih manifestacij, pa naj gre za likovne razstave, čut za oblikovalske in ilustratorske posege, redne DJ nastope in vedno izbrano glasbo, ali pa za mini koncertne dogodke, katerim smo v veliko zadovoljstvo tako nastopajočih kot publike priča predvsem v zadnjem času. Zlasti z nadgradnjo svojega programa s slednjimi se je Bi-Ko-Fe dokončno otresel svoje navidezne majhnosti in je zlasti v času propadanja nekdaj ključnih mest razvoja alternativnih kultur (uničevanje programov Kluba K4, mračna prihodnost KUD France Prešeren, občasno luknjasto in šepajoče spremljanje sodobnih popularnih trendom v klubih na Metelkovi in v Rogu) postal še pomembnejši, dobesedno ključen steber lokalne kulturne infrastrukture, kar je dejstvo, ki ga Ljubljančani in v Ljubljani delujoči kulturni akterji in tudi lokalna oblast ne bi smeli spregledati.Kakovost glasbenega programa, ki ga brezplačno ponujajo zlasti v poletnih mesecih je nesporno aktualna, zelo raznolika, a vendarle z jasno in prepoznavno programsko usmeritvijo, v kateri se vrstijo tako domači kot tuji, tako neznani kot uveljavljeni glasbeniki. Njegove kakovosti ne prepoznavajo le številno domači alternativci, temveč tudi številni v Ljubljani bivajoči tujci in turisti, ki pogosto potrjujejo navdušenost nad Ljubljano prav zaradi številnih majhnih presenečenjih, med katerimi pogosto omenjajo prav Bi-Ko-Fe.Zaradi odprtosti, dostopnosti in kakovosti programov ter zaradi nesporne vloge pri bogatitvi utripa mesta Ljubljane menimo, da bi morala oblast Mestne občine brezplačne javne programe Bi-Ko-Fe-ja ne le moralno in uredbeno, temveč tudi finančno podpreti. Ne nazadnje programi, ki se tam izvajajo, neposredno ustrezajo 1. in 2. cilju Strategije razvoja kulture v Mestni občini Ljubljana 2012-2015 za področje glasbenih umetnosti, prav tako pa bistveno izboljšujejo kakovost umetniških dogodkov, ki so v zlasti poletnem času na voljo na ulicah Ljubljane.” Marko Peljhan (Zavod Projekt Atol; direktor)

»Bi-ko-fe je ljubljanska kulturna atrakcija, ki jo poznajo in cenijo ne le prebivalci Ljubljane, temveč tudi zelo veliko tujcev, ki obiščejo mesto. Velja za urban, svetovljanski lokal, kjer je shajališče umetnikov, študentov, vseh vrst popotnikov in ne glede na to od kod prihajajo se zdi, da se tam počutijo kot doma. Skrivnost priljubljenosti Bi-ko-feja je v spoznanju ljudi, ki ga vodijo, da je za razliko od večine ljubljanskih gostinskih lokalov pomembna vsebina. Razlika med gostinskim lokalom z ali brez vsebine pa je dolgoročno ključna za okolje v katerem deluje, saj mu prostor s svojo originalnostjo in vsebino daje dodatno vrednost, ki mesto bogati v duhovnem in materialnem. Zaradi prostorov kot je Bi-ko-fe in podobnih, se lahko Ljubljana uvršča med sodobne, kulturno razvite svetovne prestolnice. V svojem programskem okviru Bi-ko-fe ponuja zelo kvalitetne predvsem glasbene in likovne vsebine, svoj prostor ponuja tudi mladim, še neuveljavljenim umetnikom in si zaradi vsega omenjenega zasluži posebno skrb in podporo mesta Ljubljana.« Drago Ivanuša, skladatelj

»Bi-ko-fe za naše mesto že par let predstavlja enkraten žep progresivnega urbanega odpora, tako kot svojčas Šumi ali Škuc. Tu se zbira kreativni del mlade generacije, ki komentira in ustvarja kulturo po kateri bo ta prostor prepoznaven v nastopajočih dekadah. Bi-ko-fe je v svojem bistvu prikriti kulturni center za najprodornejši segment kreativnih industrij tega mesta.« Vuk Ćosić, spletni umetnik in analitik

»Društvo ŠKUC želi podpreti nadaljevanje izvajanja kvalitetnega programa v zanimivem in že zelo uveljavljenem lokalu Bi-ko-fe, ki izvaja za ljubljanski lokal nadpovprečno kvaliteten in zavzet program, saj je v njem najti zanimive razstave mlajših umetnikov in izbiro kvalitetnih glasbenih večerov s koncerti uveljavljenih in uveljavljajočih se glasbenikov predvsem mlajše generacije. Prav tako se v njem dogajajo DJ večeri domačih in zanimivih tujih didžejev, kar vse skupaj gotovo prispeva k pestrosti kulturne ponudbe v Stari Ljubljani in privablja vanjo še več obiskovalcev. Kljub temu da razumemo da tovrstni dogodki znajo tudi motiti mir okoliških prebivalcev želimo opozoriti na dragocenost kulturnega programa, ki ga izvaja lokal Bi-ko-fe, za razliko od večine drugih lokalov. Zato bi bila resna škoda za kulturni utrip Stare Ljubljane, če bi morali doslejšnje delovanje tako ali drugače krniti ali celo ukinjati. Zato vas pozivamo, da ponovno pregledate program lokala in dobro premislite, preden bi začeli omejevati kvaliteten program lokala. Glede na situacijo se je treba po našem mnenju predvsem potruditi za pameten kompromis med vpletenimi deležniki, ki bo omogočil nadaljnje sobivanje stanovalcev, kvalitetnega lokala Bi-ko-fe in njegovih zvestih in zadovoljnih obiskovalcev. Opozarjamo, da je tudi v smernicah za kulturo v MOL-u zapisano, da je potrebno spodbujati tudi dostopnost kulture s prireditvami na starih mestnih ulicah Ljubljane, katere dobre primere lahko najdemo tudi v obliki prireditev, ki jih pripravlja v poletnih mesecih Društvo ŠKUC, in sicer sta to Dobimo se pred Škucem in Živa književnost, ki se tudi trudita za mirno sobivanje s sosednjimi stanovalci, kljub temu, da se dogajata na Starem trgu, torej podobno kot nekatere prireditve lokala Bi-ko-fe, na ulici.« Karmen Jernejčič (Društvo ŠKUC, zakonita zastopnica) in Jasmina Kožar (DRUŠTVO ŠKUC, koordinatorka programa in ekipa)

»Bi-ko-fe predstavlja velik puzzle ljubljanskega kulturnega mozaika. Je urbano stičišče, ki ga vsaka prestolnica preprosta mora imeti. V najstrožjem centru, ne na mestnem obrobju. Z veliko entuziazma, dobre volje in okusa ekipa skrbi za kakovosten program urbane kulture, o čemer pričajo številni obiskovalci dogodkov, tako domači kot tuji. V kolikor bi Bi-ko-fejeva koncertna in uprizoritvena ponudba iz kakršnih koli razlogov izginila iz centra mesta, bi utrip Ljubljane občutil en velik, katasrofičen manjko.« Katja Šulc, glasbenica

»Bi-ko-fe je s svojim konceptom koncertov domačih in tujih ustvarjalcev ter večerov domačih in tujih priznanih in manj znanih, predvsem pa mlajših domačih didćžejev ne le izredno popestril urbano podobo mesta Ljubljane, temveč je v trenutni krizi, ki vlada že dve leti v domači glasbeni industriji ponudil pomemben prostor, v katerem se godi sodobna urbana glasba, prostor, ki ponuja zmožnost koncertnega udejstvovanja mlajših slovenskim ustvarjalcem, skratka prostor, ki se v celi državi krči, ki pa ga glasbena scena za svoj obstoj in razvoj nujno potrebuje. Ob tem je dobrodošlo, da se v programski shemi Bi-ko-feja pojavljajo tudi tuja, zveneča glasbena imena, saj je tovrsten program nujen za soočanje domačih ustvarjalcev z aktualnimi glasbenimi snovanji, trendi in ustvarjanji v tujini. Pomen Bi-ko-feja je danes še toliko bolj pomemben, saj je ob trenutnem stanju v Klubu K4 na Kersnikovi Ljubljana kot mesto, ki hoče biti primerljivo z ostalimi evropskimi prestolnicami izgubil pomembno središče sodobnih urbanih glasbenih praks, še posebej v polju plesne elektronske glasbe. Sam spremljam delovanje Bi-ko-feja kot glasbeni novinar (oddaja Aritmija na RTV Slovenija), kot glasbeni kritik in urednik (Radio Študent in spletna glasbena revija Odzven SIGICA) in kot njihov občasni sodelavec. Z Bi-ko-fejem smo v lanskem letu preko MoTA- Muzeja tranzitornih umetnosti organizirali preddogodek festivala Sonica, na katerem je nastopil priznani portugalski elektronski dvojec @c. Ob tem je treba poudariti tudi dejstvo, da kljub nezavidljivim pogojem ekipa Bi-ko-feja vedno poskrbi za profesionalno izvedbo in organizacijo koncerta, tako na izvedbeni, kot tehnični ravni ter na ravni dostopnosti teh glasbenih vsebin širši publiki.« Luka Zagoričnik, urednik spletne revije Odzven in sokurator festivala Sonica / MoTA- Muzej tranzitornih umetnosti

»Bi-ko-fe je po mojem mnenju edini lokal v samem centru Ljubljane, ki živi in diha z aktualno lokalno kulturo mladih. Je hkrati edini lokal v centru, kjer se domačini še vedno počutimo domače, in kjer lahko obiskovalec spozna pestro urbano dogajanje in ustvarjalnost v prestolnici. Predvsem pa je ekipa lahko svetel zgled organizatorjem kulturnih dogodkov, saj so v težkih časih brez zunanje spodbude samoiniciativno in na lastne stroške organizirali ogromno vrhunskih dogodkov. Iz lokala so naredili kulturno hišo in upam da jih mesto ne bo degradiralo nazaj na lokal... takšnih ima Ljubljana že na stotine. Takšne ljudi bi bilo treba vzpodbujati in nagrajevati, ne pa jim onemogočati delovanje!« Miha Blažič – N’toko, glasbenik

»Bi-Ko-Fe s svojim edinstvenim programom ne le ohranja, ampak tudi razvija glasbeno kulturo v samem središču glavnega mesta naše države. Ogorčen sem nad sosedi omenjenega lokala, za katere se zdi, da imajo v svojih rokah moč samega Ahila. Ne razumem, kako lahko posamezniki dejansko motijo program s klicanjem policije in nenehnim nagajanjem vodstvu lokala. Bi-Ko-Fe je s prenovo odprl novo poglavje v svojem delovanju. Meni osebno sedaj ni več tako blizu, vendar sem vesel, da vanj zahaja neprimerno več gostov kot prej. To kaže tudi na to, da ekipa Bi-Ko-Fe-ja dela stvari v pravi smeri. Poleg vsega ne gre le za glasbeni program ... Že večkrat so vodje lokala dokazali, da jim je mar za družbo in da razumejo pojem vpetosti v tkivo mesta. Z raznimi akcijami tudi spodbujajo zbiranje in srečevanje različnih profilov mislecev, umetnikov, oblikovalcev, glasbenikov, ki Bi-Ko_Fe ne obiščejo le v času koncertov, ampak prijeten ambient nemalokrat izkoristijo za poslovne sestanke in podobno. Bi-Ko-Fe je pomembna stična točka za brezštevilne namerne ali povsem naključne gostje in goste. Ne smemo dopustiti, da izgubimo ta prostor!« Dejan Koban, soorganizator pesniških večerov in festivala Mlade rime.

»Sem redna obiskovalka in zvesta ljubiteljica lokala Bi-ko-fe. Celotna ponudba lokala Bi-ko-fe je redkost in lahko le splošen vzor ostalim. S tem mislim na odlično ekipo, ki dela z ljubeznijo, pestro ponudbo (gostinsko in kulturno), domače vzdušje s pozitivno energijo, najboljša lokacija. Bi si obiskovalci sploh lahko še želeli kaj več? Zaradi tega sem presenečena in zgrožena nad peticijo za prepoved koncertov in drugih glasbenih ter kulturnih dogodkov na terasi ter znižanje obratovalnega časa lokala, ki je začela krožiti med stanovalci okoliških objektov. Sporno se mi zdi, da ljudje zahtevajo popoln mir in tišino v strogem središču mesta. Če si človek želi le-teh, živi v predmestju oziroma na podeželju. Sicer pa, kot mi je znano, je Bi-ko-fe do sedaj vedno upošteval zakon o varstvu javnega reda in miru. Pritožba je bolj kot ne iskanje dlake v jajcu. V današnjih težkih časih je tovrstna kvalitetna kulturna ponudba Bi-ko-feja (ko se vsaj za trenutek pozabi na težave) ključnega pomena za psihično dobro počutje in sprostitev obiskovalcev. Zahtevam, da ne ukinete še tistega pozitivnega ter dobronamernega, kar je v mestu ostalo.« Nika Ravnik, modna oblikovalka

»Izražam podporo iniciativi, ki nasprotuje skrajšanju obratovalnega časa in ukinitvi koncertov na terasi lokala Bi ko fe. Predvsem koncerti na terasi so redek primer zasebne pobude, ki izboljšuje dostop do kulture in življenje v mestu širši javnosti. Vsakdo ima možnost brezplačnega (!) obiska kocerta, ki se odvija na ulici, po drugi strani pa tak format mladim in še ne uvljavljenim izvajalcem omogoča, da se predstavijo tudi naključnim mimoidočim in niso omejeni na ožji krog stalne publike. Poleg tega je posledica koncertov tudi oživljanje javnega prostora okrog lokala: še nekaj let nazaj so Ljubljančani ta prostor dojemali zgolj kot cesto, namenjeno predvsem avtomobilom, danes pa ulice in pločniki prebivalcem in obiskovalcem služijo kot prostori, na katerih se lahko sproščeno družijo. Ker so koncerti organizirani, na dogodkih ne prihaja do huliganstva in uničevanja prostora, kot se je, tudi zaradi izključevalnih politik in stigmatiziranja mladih, zgodilo v drugih delih centra mesta.« Zala Velkavrh (Park Tabor, Prostorož)