Pravice delavcev: Evropska komisija razočarala

Zaposlitve na klic (zero-hour contracts), deloma primerljive s slovenskim delom prek avtorske pogodbe, so v Veliki Britaniji trikrat bolj razširjene, kot so predvidevale oblasti. Že 1,4 milijona Britancev je »zaposlenih« na tak način, kar je spodbudilo pozive Evropski komisiji, naj ponudi boljšo zaščito za delavce, ki se izkoriščanju sami ne morejo upreti. Več >>

Projektno delo prek t.i. »zero-hour« pogodb predvideva, da je delavec neprestano na voljo, nima pa nobenih pravic, ki pripadajo zaposlenim, niti mu ni podjetje dolžno zagotoviti minimalnega števila delovnih ur, da bi mu omogočilo preživetje. Ko potrebe po delu ni več, podjetje delavca pač ne pokliče.

Evropska komisija je za EurActiv dejala, da mora Britanska vlada zagotoviti, da se standardi na področju delovnih razmer skladajo z evropskim delovnim pravom, vključno s plačanim letnim dopustom, sorazmernim opravljenemu delu, in zagotoviti spoštovanje direktive o delovnem času.

Britanski evropski poslanec Stephen Hughes, ki je bil vodja odbora za zaposlovanje in socialne zadeve, je dejal, da je čas za »akcijo na evropski ravni«. Pozval je prihodnji sklic parlamenta, naj izkoristi priložnost in s to tematiko že na potrditvenem parlamentarnem zaslišanju izzove prihodnjega komisarja, zadolženega za delo, ko jih bo septembra poskušal prepričati, da je pravi za to funkcijo.

Tudi za Združenje britanskih sindikatov je posredovanje EU ključno. Evropska komisija bi po mnenju Elene Crasta, visoke funkcionarke združenja, »nedorečenosti in pravne praznine v zakonodaji lahko odpravila z zaostritvijo direktiv o delu«.

»Če bi prekarnim delavcem ponudili možnost dostojnih delovnih pogodb, bi bili bolje plačani, kar bi povečalo notranjo porabo,« se je Crasta obregnila ob argumente, da so ravno »zero-hour« pogodbe Veliko Britanijo potegnile iz krize.

Britanski sindikati tudi sicer opozarjajo, da graditev gospodarske rasti na tovrstnem izkoriščanju delavcev ni samo nevzdržno, ampak obeta ponovitev scenarija iz preteklosti. »V VB potrošnja temelji na osebnem zadolževanju, kot je to bilo pred krizo. Cene nepremičnin se dvigajo hitreje od plač, kar ustvarja pogoje za nov nepremičninski balon,« je pojasnila Crasta.

Ta Evropska komisija je bila eno veliko razočaranje, je še dejala sindikalna predstavnica, »saj ni predlagala veliko socialnih ukrepov, s katerimi bi se, denimo, spopadli z vse bolj razširjenimi prekarnimi delovnimi razmerji, ki jih je gospodarska kriza še spodbudila«.

»Komisija ima vsaj to pristojnost, da zagotovi enake pogoje zaposlovanja po vsej Uniji in tako prepreči tekmovanje med članicami, katera bo bolj znižala socialno varnost. Poenotenje socialne zakonodaje se mora zgoditi, a pravic mora biti vse več.«

Seveda Velika Britanija ni edino »gojišče« spornih zaposlovalnih praks. Delavce na klic poznajo tudi v Italiji, kjer, čeprav so samozaposleni, dejansko delajo za enega delodajalca in so brez pravic, ki sicer pripadajo zaposlenim. In še kje. (er)