Kapo dol

Ne bom tajil: všeč mi je, da me je gospa Alenka Bizjak imenovala ’’starejši gospod, ki ima rad svoje mesto’’. Bere se prav fino, pa še res je. Svetovala mi je tudi, ’’da naj se mogoče le zavem’ in ’’ustvarim svoje mnenje’’, ker sem očitno s preveliko naklonjenostjo obravnaval župana Jankovića in obenem z njim delo ljubljanskega urbanista, arhitekta profesorja Koželja. Ker nobeden od naju ne bo spremenil svojega mnenja o županu Jankoviću, o politiku Jankoviću pa bodo itak odločali volivci, je smiselno govoriti le o dejstvih.

Na primer o načrtovanih garažah pod živilskim trgom, ki naj bi po mnenju gospe Alenke ogrožale evropsko znano tržnico, pomemben del Plečnikove Ljubljane in kršile domače in najmanj dva mednarodna predpisa. Huda stvar!

Kaj pa piše v tistem odloku o razglasitvi del arhitekta Jožeta Plečnika za kulturni spomenik državnega pomena iz leta 2009?

Res je, za Plečnikovo tržnico, v lahnem loku potegnjeno zgradbo s stebri ob bregu Ljubljanice velja med drugim tudi prepoved kakršnih koli destruktivnih posegov v zemeljske plasti pod njo. Pravilno.

Podzemne garaže pa so načrtovane pod sosednjim, nepozidanim prostorom, trgom, kjer se od leta 1895 na prostem prodaja zelenjava. Mimogrede: Plečnik je prav na tem prostoru nameraval zgraditi novi ljubljanski Magistrat, zelje, solata in arheološka dediščina gor ali dol. Očitno je kot avtor menil, da ta veliki gradbeni poseg ne bi prav nič motil njegove tržnice ob Ljubljanici.

Ne preseneča, da so tudi v odloku na tem prostoru dovoljeni posegi, ki so nujni tako zaradi ohranjanja originalne arhitekture Plečnikove tržnice ob Ljubljanici, kot njene funkcije. Razumljivo: stavba, ki izgubi svojo funkcijo in ekonomsko upravičenost, je neusmiljeno zapisana propadu. Zato so izjemoma dopustne tudi ’’predvsem podzemne prometne ureditve’’, seveda usklajene s kulturno varstvenimi pogoji. Podzemne prometne ureditve? Garaže? Točno tako, niso noben bavbav, ne ogrožajo kulturnega spomenika, so v prihodnosti verjetno celo njegova rešitev, nikakor pa kršitev predpisov.

Zato moram kljub vsem simpatijam zelo jasno povedati: opozarjanje, da gre s podzemnimi garažami za poseg v zaščiteno Plečnikovo tržnico, je zelo obzirno povedano, pretiravanje. Garaže se ne bi Plečnika niti dotaknile.

Resnici na ljubo, tudi drugim vehementnim obtožbam izključno na račun župana ne bi škodilo več objektivnosti. Ne slepimo se: pri obnovi pomembnega kulturnega spomenika, ki ni poceni, so v ozadju vedno prisotni različni interesi velikih in malih igralcev, od političnih do finančnih, ki jih je treba uskladiti, sicer ceno plača kulturni spomenik. Samo obtoževanje ene osebe vsevprek ni konstruktivno. Fiasko s Plečnikovim stadionom je dovolj svarilen primer.

Plečnikova tržnica ni namenjena samo občudovanju, zgrajena je bila pred sedemdesetimi leti za prodajo hrane, je javni prostor, takorekoč živ organizem, ki se razvija in spreminja skupaj z ljudmi, kupci in prodajalci. Če želimo tržnico kot zavarovani spomenik dolgoročno ohraniti, je pravo vprašanje, kako narediti vse, da bosta tržnica in trg v celoti čim uspešneje poslovala, danes in v prihodnosti, pod tem ali onim županom, vseeno v kateri stranki je župan in kako se piše.

Sva si pa z gospo Bizjak gotovo edina o tem, da je tržnica s trgom vred obenem veliko več kot samo uporabna arhitektura za vsakdanjo rabo, da je Ljubljani v ponos in da jo je treba ohraniti. Tvegam celo trditev, da bi z ureditvijo celotnega tamkajšnjega javnega prostora plemenite kvalitete Plečnikove arhitekture prišla še bolj do izraza. To se je pokazalo kot nadvse prijetno presenečenje ob celoviti ureditvi in obnovi historičnega dela mesta.

Tromostovje brez avtobusov, vključitev reke Ljubljanice v mestni prostor, Špica, Breg, Mesarski most, NUK kot imeniten zaključek prenovljenega Novega trga, Žale z novim parkom brez barak in druge navlake, Plečnikove zapornice z novega Fabianijevega mostu, še in še bi se dalo naštevati, povsod odkrivamo nove poglede na Plečnika in stare lepote...če jih seveda hočemo videti. Da so najlepše vedute mesta ogrožene?

Ker sem starejši gospod, mi še na misel mi ne pride, da bi komu mlajšemu dajal nasvete, še najmanj, da naj se zave, ustvari svoje mnenje in podobno. Kratek sprehod po lepi Ljubljani pa nikomur ne bi škodil.

Gospo Bizjak prav lepo pozdravljam.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.