Tea Wutte

 |  Ekonomija

Nelegalni prihodki evropskih držav

Italija bo pri izračunavanju svojega BDP-ja v prihodnje prištevala tudi prihodke nezakonite trgovine z drogo, prostitucijo in druge dejavnosti kriminalnih združb, ki prispevajo k blaginji države

Pred letom dni so bile ZDA prve, ki so v svojemu bruto družbenemu produktu prištele tudi 'neopredmetena sredstva' v višini 500 milijard dolarjev ter na ta način umetno dvignile zaslužek celotnega ameriškega gospodarstva tako, da so ustvarile vrednost dobesedno iz zraka. Njihov BDP se je na ta način zvečal kar za 5 odstotkov. Kmalu zatem je po isti poti krenila Španija, za njo Grčija, Velika Britanija, Nigerija in nato še mnoge druge države. Nigerija je osnovo za svoje izračunavanje bruto družbenega produkta spremenila tako, da je njen bruto družbeni produkt preko noči zrasel za 100 odstotkov. Vse to je v veliki meri prispevalo k temu, da je bruto družbeni proizvod kot ekonomska kategorija izgubil velik del vsebine. Razlogi za to so seveda politični. Na podlagi BDP-ja se v svetovnem merilu ne samo računa, pač pa se določajo tudi različne kvote, deleži sredstev in kreditov in podobno. Ta vrednost je pomembna tudi v okviru posameznih gospodarstev. VEČ>>

Države, ki imajo sprejete omejitve pri trošenju javnih financ glede na obseg BDP-ja, lahko s takšnim umetnim povečanjem sredstev svoj proračun umetno napihnejo do te mere, da si na tej podlagi pridobijo možnost porabe dodatnih sredstev. V primeru Italije so to seveda sredstva Evropske centralne banke (ECB), ki so prav tako ustvarjena iz zraka s pomočjo magične pravice, ki jo ima njen guverner Mario Draghi, ki tiska denar s pomočjo računalnikov in je že večkrat dejal, da bo za ubranitev evra storil »vse, kar bo potrebno«. Vendar pa s takšnim napihovanjem enega od osnovnih kriterijev svetovnega gospodarstva ekonomska teorija izgublja eno temeljnih osnov, na podlagi katerih je sploh mogoče primerjati gospodarstva in raziskovati ekonomske učinke ter posledice različnih ukrepov in politik. Države torej zato, da bi si pridobile kratkotrajne prednosti pri zadovoljevanju tega ali onega interesa, uničujejo vejo, na kateri sedijo.

K temu evropskemu gospodarskemu vrtiljaku se je sedaj priključila tudi Italija. Italija se je namreč odločila, da bo pri računanju državnega bruto družbenega proizvoda od letošnjega leta naprej upoštevala tudi prispevek, ki ga trgovina z drogo, ilegalna prostitucija in druge nezakonite aktivnosti mafije prispevajo k blaginji države. Prav te postavke bo namreč Italija, kot poroča Bloomberg, vključila v svoj državni proračun za letošnje leto – pri tem pa se italijanski statistični urad Istat sklicuje celo na evropske direktive. Cilj takšne politike je seveda jasen: država bo na ta način lahko porabila več. In zaprosila za še več kreditov.

V primeru Italije so prednosti takšne nove statistike zelo očitne. Italija si namreč želi zmanjšati proračunski deficit na 2,6 odstotka letnega bruto družbenega proizvoda. Maastrichtsko pravilo sicer določa največ 3 do 3,5 odstotke proračunskega primanjkljaja. V primeru kršitev članice čakajo kazni, vendar so se največje članice, na primer Nemčija, tem kaznim v preteklosti tudi uspešno izognile. Kakorkoli že, neprestana recesija je celoten lanski BDP Italije celo v primerjavi z istim iz leta 2001 zmanjšala za 2 odstotka. Vključitev sredstev, ki so ustvarjena z nezakonitimi aktivnostmi, v državni BDP bi zato dvignila državni BDP, hkrati pa bi državi omogočila večjo porabo. »Čeprav je posledice težko kvantificirati je očitno, da bo to imelo pozitiven učinek na BDP,« ocenjuje vladni korak Giuseppe Di Taranto, profesor ekonomije na rimski univerzi Luiss. In za to seveda gre: država bo imela več možnosti, da od ECB zahteva nova sredstva in jih porabi ne samo za javno upravo, pač pa tudi za finančno pomoč raznim tajkunom, medtem ko bo večina ljudi prisiljenih sprejemati varčevalne ukrepe.

Banka Italije ocenjuje, da je bila vrednost »kriminalnega gospodarstva« v Italiji leta 2012 10,9 odstotka BDP-ja. Sivo cono gospodarstva so ekonomisti že vključili v izračune v višini med 16 do 17,5 odstotki. Ukrep sledi navodilom EU o tem, kako čimbolj natančno izmeriti gospodarstvo vsake države. Če bi v Evropi vključili vse nezakonite aktivnosti v BDP bi imelo evropsko gospodarstvo rast okoli 2,4 odstotke, sedaj pa se še vedno vrti le malo nad ničlo. Velika Britanija bi imela po teh izračunih štiri do petodstotno rast, Švedska in Finska pa kar okoli petodstotno. 

Italijanski primer pa tudi kaže, na kako preprost način je – in to celo ob sklicevanju na evropska pravila – mogoče zaobiti fiskalno pravilo, ki tudi v Sloveniji čaka na vpis v ustavo in spremembo 148. člena ustave. Ta člen po novem določa, da morajo biti proračuni uravnoteženi ali v presežku. Fiskalno pravilo je bistvo fiskalnega pakta, do katerega je prišlo po odločitvi EU in območja evra o oblikovanju fiskalne unije kot odgovoru na gospodarsko krizo. Vendar kritiki opozarjajo, da je denar iz evropskih solidarnostnih skladov večinoma končal na računih nemških in francoskih bank, medtem ko so kratko potegnili predvsem delavci in mali vlagateljih v državah na obrobju EU.

Strukturni primanjkljaj v skladu z novim pravilom, ki velja za podpisnice, na letni ravni ne sme preseči 0,5 odstotka bruto domačega proizvoda. V Sloveniji je bila sprejeta odločitev, da bo fiskalno pravilo zapisala v ustavo, čeprav je evropska medvladna pogodba o fiskalnem paktu državi omogočala, da ga prenese ali v ustavo ali v podobno zavezujočo in stalno zakonodajo. Pogodbe sicer nista pospisali Češka in Velika Britanija. Za vnos fiskalnega pravila v ustavo je v Sloveniji glasovalo 78 poslancev, proti pa je bilo osem poslancev SD.

Nekatere države so ravnale drugače. Francija je na primer sporočila, da fiskalnega pravila ne bo vpisala v ustavo. Francoski predsednik Francois Hollande je dejal, da zaveze, ki je potrebna samo za nekaj let, ni pametno zacementirati, kajti »ustava ni spisana za nekaj let, je večna,« kot je dejal Hollande. Kako modra je bila ta odločitev, dokazuje tudi italijansko prištevanje 'kriminalnih' dohodkov k BDP-ju države. Če bo namreč to postala ustaljena praksa, bo potrebno v državah, ki so fiskalno pravilo vpisale v ustavo, na ustavni ravni morda potrebno urediti tudi vprašanje ilegalnih prihodkov iz nezakonitih dejavnosti. Kar ponavadi ni tema, ki bi bila običajno zapisana v ustavah.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.