Zmagovalci in poraženci

SDS slavil, DL pogorela, Virant odstopil

SDS je zmagovalka evropskih volitev v Sloveniji in v Bruselj odhajajo trije poslanci iz njenih vrst, kažejo začasni uradni delni izidi Državne volilne komisije. Skupni listi NSi in SLS sta pripadla dva mandata, po enega evropskega poslanca pa so dobile liste Verjamem, DeSUS in SD. Volilna udeležba je bila 24,01-odstotna. Kot je sporočil predsednik DVK Anton Gašper Frantar, je SDS dobila 24,86 odstotka glasov, NSi + SLS 16,46 odstotka, Verjamem 10,50 odstotka, DeSUS 8,16 odstotka, SD pa 8,05 odstotka glasov. Novi slovenski poslanci v Evropskem parlamentu bodo tako postali Patricija Šulin, Romana Tomc in Milan Zver z liste SDS, Franc Bogovič in Lojze Peterle s skupne liste NSi in SLS ter Igor Šoltes (Verjamem), Ivo Vajgl (DeSUS) in Tanja Fajon(SD). VEČ>>

Od strank, ki ne bodo dobile poslanca v Evropskem parlamentu, je PS dobila 6,62 odstotka glasov, Združena levica 5,48 odstotka, lista Kacin - Konkretno 4,86 odstotka, SNS 4,05 odstotka, Sanjska služba 3,59 odstotka, Piratska stranka Slovenije 2,58 odstotka, Solidarnost 1,67 odstotka, DL 1,12 odstotka, Zares 0,91 odstotka, Zeleni Slovenije 0,73 odstotka ter Slovenski narod 0,35 odstotka glasov.

Nizka volilna udeležba je po mnenju javnomnenjskih strokovnjakov zaznamovala tokratne volitve v Evropski parlament. Janja Božič Marolt je najnižjo volilno udeležbo doslej označila za žalostno, krivec zanjo pa je padec zaupanja ljudi. Tudi po mnenju Mira Klineta je temu botrovalo razočaranje volivcev nad bruseljsko politiko. Rezultat vzporednih volitev je za predsednico Inštituta za raziskovanje trga in medijev Mediana Janjo Božič Marolt presenečenje v primerjavi z rezultati anket v dneh pred volitvami. Eno od presenečenj je zanjo en mandat SD in preferenčna izvolitev Tanje Fajon, kot pozitivno presenečenje je označila tudi Združeno levico, ki je po njihovih podatkih dobila okoli pet odstotkov glasov.

"Negativno presenečenje pa je Solidarnost. Pričakovali smo, da se bodo volivci iz vstajniških vrst volitev udeležili v večjem številu, ker bi lahko prepoznali, da vsak glas šteje, ne glede na to, kdo ga da. Tu smo pričakovali več. Sicer pa presenečenj v primerjavi z raziskavami pred volitvami za nas ni bilo," je dejala predsednica inštituta, ki je izvajal omenjene vzporedne volitve za POP TV in TV Slovenija. Volilna udeležba pa je za Božič Maroltovo razočaranje. "Žalostno je. Ljudje so očitno preprosto izgubili zaupanje v politiko ali pa v Evropo," pravi.

Upa, da udeležba ne bo tako nizka tudi na prihodnjih državnozborskih in lokalnih volitvah: "Nemogoče je napovedovati rezultate volitev in s tem tudi udeležbe, a pričakovala bi, da bi parlamentarne in lokalne volitve pritegnile več volivcev na volišča. Ker se namreč dogajajo v neposrednem okolju, se bolj vežejo na vsakodnevno življenje volivcev. V kolikor se seveda protest ne bi še bolj stopnjeval," dodaja Božič Maroltova. Na vprašanje, kaj je prepričalo ljudi, da je izid evropskih volitev kakršen je, Božič Maroltova odgovarja, da "pripadnost na desnici in razdrobljenost ter egocentrizem na levici".

V Mediani so vzporedne volitve delali na klasičen, preverjen način. Na terenu so imeli okoli 150 ljudi, razpršenih po slučajno izbranih voliščih, vezanih na rezultate prejšnjih volitev po vsej Sloveniji. Anketarji so na izhodih z volišč vsakega vnaprej načrtovanega slučajnega volivca prosili za sodelovanje. Sodelujoči je izpolnil volilni listič, ki je bil enak uradnemu z volišča, je pojasnila Božič Maroltova. Rezultati ankete so, kar se tiče preferenčnih glasov, ravno toliko zanesljivi kot ostali deli ankete, poudarja. "Vsaka raziskava je bolj ali manj dobra ocena realnega stanja. Do zdaj so še na vsakih volitvah v vzporednih volitvah izmerili rezultate do decimalke natančno, poudarja predsednica Mediane.

Strokovnjak za komuniciranje Miro Kline meni, da izidi niso presenečenje. Ocenjuje, da je vse potekalo po predvidevanjih in skladno z napovedmi javnomnenjskih raziskav. "Zmagali so rutinerji, tisti, ki so Slovenijo že predstavljali v Bruslju, in tisti, ki so jih kot novost nastavile ankete, recimo Igor Šoltes z listo Verjamem," ugotavlja Kline. Po njegovih besedah je edino manjše presenečenje morda DeSUS, ki je verjetno dobil mandat predvsem zato, ker je uporabil Iva Vajgla, ki je "star bruseljski rutiner". Kot meni Kline, je bolj kot strokovnost ali izkušenost kandidatov odločilno predvsem, da jih ljudje poznajo, tudi v navezavi z Brusljem. Poleg tega kot značilnost volitev Kline izpostavlja nizek interes, ki se kaže v nizki volilni udeležbi. Sam ocenjuje, da so se ljudje popolnoma umaknili od bruseljske politike, tudi zaradi načina, kako so pravzaprav pritiskali na Slovenijo, Grčijo in podobne države. V državah, ki so pritiskale, ki pridobivajo in se počutijo zmagovalci, denimo v Nemčiji, pa se je udeležba povečala.

Med najbolj razočaranimi na današnjih volitvah je zagotovo nosilec liste DL za evropske volitve Senko Pličanič, saj je glede na pogovore z ljudmi pričakoval boljši rezultat. Za Pličaniča je odločitev državljanov, da so se v tako majhnem številu udeležili volitev v Evropski parlament, zelo nenavadna. Kot je poudaril, to bodisi kaže na to, da jim je "čisto vseeno, kdo bo v Bruslju zastopal interese Slovenije", bodisi na to, da ljudje preprosto ne zaupajo več politiki, kot smo jo poznali doslej. "Ta neudeležba je klofuta politiki in tudi medijem," je pristavil. Ob tem je povedal, da ne oporeka legalnosti tem volitvam in da čestita vsem, ki so izvoljeni v Evropski parlament. A "če slabih 20 odstotkov ljudi odloča o tem, kdo bo Slovenijo zastopal v Bruslju", se je po njegovem mnenju vendarle treba resno vprašati o legitimnosti volitev. Pličanič je pričakoval boljši rezultat, a tudi to po njegovih besedah potrjuje, da trenutna politika očitno ni več prava in bo treba v prihodnje ubrati "čisto nov pristop, če želimo dobro naši državi". Gre za jasen signal tako DL kot tudi vsem ostalim strankam, da je v Sloveniji nekaj zelo narobe, če tako malo ljudi pride na volišča, je še dodal.

Gregor Virant je medtem že odstopil z mesta predsednika DL. Svojo odločitev je naznanil po objavi začasnih uradnih delnih izidov rezultatov volitev v Evropski parlament, po katerih je DL dobila 1,12 odstotka glasov volivcev. Odstop je po njegovih besedah edina logična poteza. Virant je v izjavi novinarjem dejal, da so glede na rezultat DL razočarani. "Žal nam je, da ni na volitve prišlo več ljudi in da DL ni dosegla boljšega rezultata. Prepričan sem, da bi stranka boljši rezultat zaslužila," je dodal. Edina logična poteza, skladna z evropskimi standardi politične kulture, pa po njegovih besedah je, da predsednik stranke v primeru takega volilnega rezultata odstopi. Stranka bo pred državnozborskimi volitvami imela kongres, na katerem bo izvolila novo vodstvo, je pojasnil. Kongres bo tako programski kot volilni.

V Evropskem parlamentu bo v prihodnjih petih letih spet najmočnejša konservativna Evropska ljudska stranka (EPP), kažejo prve evropske projekcije. Druga najmočnejša politična skupina bodo znova evropski socialdemokrati (S&D), tretja pa evropski liberalci (Alde). Razlika med EPP in S&D bo sicer po pričakovanjih manjša kot v sedanjem mandatu Evropskega parlamenta - EPP naj bi dobila 211 od 751 sedežev, S&D pa 193 sedežev. Liberalci so s 74 sedeži na tretjem mestu, Zeleni z 58 sedeži na četrtem, združena levica s 47 sedeži na petem mestu.

Sledijo nepovezani poslanci, ki jih je 40, zmerni evroskeptiki Evropski reformisti in konservativci z 39 sedeži ter evroskeptična Evropa svobode in demokracije s 33 sedeži. 56 je novoizvoljenih poslancev, ki za zdaj niso pridruženi nobeni od uveljavljenih političnih skupin v odhajajočem parlamentu. Sedaj ima EPP 274 od 766 evropskih poslancev, sledijo evropski socialdemokrati (S&D) s 196 sedeži, liberalci s 83 sedeži, Zeleni ter Evropski konservativci in reformisti s po 57 sedeži, Združena levica s 35 sedeži, evroskeptična Evropa svobode in demokracije z 31 sedeži, 33 pa je nepovezanih poslancev. (STA, mm)