Polariziranje Evropskega parlamenta

V Belgiji slavili flamski nacionalisti, v Evropski parlament tudi skrajna desnica, v Veliki Britaniji se zmaga obeta Ukipu

Na evropskih volitvah v Belgiji so s 27 odstotki podpore slavili flamski nacionalisti (N-VA) Barta De Weverja, v Evropski parlament pa se je kljub izgubi podpore uspelo uvrstiti tudi skrajno desni Vlaams Belang (VB). Čeprav v Veliki Britaniji, kjer so sicer evropske volitve potekale že v četrtek, glasove še preštevajo, je vodja evroskeptične stranke Ukip Nigel Farage v nedeljo pozno zvečer že razglasil zmago. Kot je dejal, je njegova stranka na poti, da povzroči politični "potres". Evropski parlament se glede na izide volitev polarizira in postaja podoben slovenskemu, menila profesorica s katedre za analizo politik in javno upravo na ljubljanskem FDV Danica Fink Hafner. Skrbi jo tudi krepitev skrajne desnice, kar da bi lahko v prihodnje imelo vpliv na politiko EU na več področjih. VEČ>>

Po prvih uradnih izdih nedeljskih volitev bo VB v Evropskem parlamentu zastopal en poslanec. Stranka je sicer v primerjavi z letom 2009 izgubila več kot polovico glasov. Pred petimi leti jo je podprlo skoraj 16 odstotkov volivcev, tokrat le slabih sedem. Z vstopom v parlament bi lahko stranka še naprej predstavljala morebitno partnerico v načrtovanem zavezništvu s francosko Nacionalno fronto in avstrijskimi svobodnjaki (FPÖ). Zmagovalci evropskih volitev so tako kot na istočasnih parlamentarnih volitvah flamski nacionalisti, ki so podporo okrepili na 27 odstotkov.

Velika Britanija ima v Evropskem parlamentu 73 poslancev, po doslej znanih rezultatih iz polovice regij pa jih je razdeljenih le dobrih 30. A že to kaže na prepričljivo zmago Ukipa, saj naj bi od 31 razdeljenih prejel kar 12 mandatov. Na drugem mestu so trenutno konservativci premiera Davida Camerona z devetimi in na tretjem opozicijski laburisti z osmimi mandati.

Če bo takšno razmerje moči obveljalo na koncu, bo to pomenilo veliko okrepitev za Ukip in tudi občutno, čeprav manjše izboljšanje za laburiste. Konservativci naj bi po drugi strani utrpeli izgube, še hujše izgube pa grozijo koalicijskim liberalnim demokratom, ki jim po dosedanjih rezultatih ni pripadel še noben mandat. V tej stranki so že priznali, da utegnejo tudi na koncu ostati zunaj Evropskega parlamenta, medtem ko imajo sedaj 11 evropskih poslancev. "Ukip bo zmagal na teh volitvah in da, to bo potres, saj v vsej zgodovini britanske politike stranki, ki velja za uporniško stranko, še nikoli ni uspelo dobiti volitev na nacionalni ravni," je v luči pozitivnega razvoja za njegovo stranko novinarjem samozavestno sporočil Farage.

Zmaga Ukipa bi res pomenila, da je prvič v več kot stoletju v Veliki Britaniji na nacionalnih volitvah zmagal kdo drug kot konservativci ali laburisti. V luči uspeha desnih evroskeptikov tudi v drugih evropskih državah je Farage še napovedal, da bo krepitev teh glasov na ravni EU prinesla tudi bistvene spremembe v domači politiki, kjer je evropska integracija doslej veljala za neizogibno. "Mislim, da se bo ta neizogibnost s tem rezultatom končala," je dejal.

Kljub temu, da je bila volilna udeležba na evropskih volitvah na ravni EU letos malenkost višja kot pred petimi leti, Fink Hafnerjeva ne vidi posebnega napredka. V Sloveniji je udeležba v primerjavi s predhodnimi evropskimi volitvami še nižja in po mnenju Fink Hafnerjeve gre za dodaten izraz nezadovoljstva "ne samo s celotnim stanjem v družbi in s politikami, ki so povezane z EU, ampak tudi z nekompetentnostjo politične elite v Sloveniji, ki ne zna upravljati ekonomske in politične krize do te mere, da bi ohranjala vsaj minimalno stopnjo legitimnosti". V izidih volitev vidi možnost prelomnice v dosedanjem delovanju Evropskega parlamenta. Zdi se namreč, da se oblikujeta dva bloka in prvič v novejšem času lahko govorimo o tem, da se Evropski parlament nekoliko polarizira, je dejala.

"Če sem nekoliko ironična, bi lahko rekla, da Evropski parlament po razdrobljenosti glede na nekatere ideološke razlike, po teženju v dva bloka postaja bolj podoben slovenskemu," je dejala. Izpostavila je tudi možnosti za oblikovanje koalicijskih povezav. Čeprav se tako trenutno zdi, da je zmagovalka volitev Evropska ljudska stranka (EPP), bi lahko socialisti (S&D) v povezavi z, denimo, liberalci, zelenimi in združeno levico, zbrali več glasov kot EPP v povezavi s sorodnimi skupinami, je menila Fink Hafnerjeva.

Kot zelo pomembno pa vidi tudi pridobivanje podpore skrajnih strank v parlamentu. Njihov delež po njenih besedah presega deset odstotkov, kar da velja za "mejo zmogljivosti normalnega strankarskega sistema, da prebavi skrajno politično skupino". Poleg tega bi lahko to imelo vpliv na politiko EU na več področjih, med drugim na področju migracij ter odnosa do ljudi iz drugih delov sveta, ki iščejo boljše življenje v EU, pa tudi pri vprašanju, ali bomo v prihodnje imeli več ali manj Evrope, je dejala.

Velik uspeh skrajne desnice v nekaterih države, sploh v velikih, je povezala z nevarnostjo, da bi se okrepil razkol med večjimi in manjšimi državami, "med zmagovalci in poraženci krize". To bi lahko bilo po njenem prepričanju zelo nevarno in bi celo vodilo v smeri dezintegracije EU, če se EU institucionalno ne okrepi in zmanjša blokade za vključenost državljanov v dejansko odločanje o evropskih zadevah. "Skrajni čas je, da se v EU zgodijo korenite politične reforme, ki bi zagotovile legitimnost in zmanjšale nevarnost politično manj sprejemljivih oblik reševanja konfliktov," je še dejala. (STA, mm)