|  Svet

In gospodarska vzdržnost Slovenije?

Ocena Bruslja: Slovenija ukrepa, a tveganja še vedno velika

Vladnih predstavnikov priporočila Bruslja niso presenetila. Premierka, ki opravlja tekoče posle, Alenka Bratušek je priporočila pričakovala.

Vladnih predstavnikov priporočila Bruslja niso presenetila. Premierka, ki opravlja tekoče posle, Alenka Bratušek je priporočila pričakovala.
© Tomaž Lavrič

Slovenija je iz Bruslja dobila osem priporočil s podrobnimi roki in nalogami za proračunsko in reformno ukrepanje v letih 2014 in 2015, ki se nanašajo na ureditev javnih financ, prestrukturiranje bank in podjetij, privatizacijo, minimalno plačo, pokojninski sistem in poslovno okolje. Novost je priporočilo, naj ukrepa proti korupciji. Medtem ko je bil lani velik poudarek na ukrepanju v bančnem sektorju, saj je Sloveniji grozila nevarnost, da bo morala zaradi bančnih težav zaprositi za finančno pomoč, je tokrat poudarek na prestrukturiranju gospodarskega sektorja, a še vedno tudi na bankah in javnih financah. VEČ>>

Slovenija se odločno spopada s presežnimi makroekonomskimi neravnovesji, napredek je zelo spodbuden, a kljub temu se še vedno sooča z veliki tveganji, zato je potrebno nadaljnje ukrepanje za odpravo presežnega primanjkljaja in zagotovitev vzdržnosti javnega dolga, pri soočanju z izzivi v bančnem in korporativnem sektorju ter za izboljšanje upravljanja podjetij v državni lasti, je ob predstavitvi priporočil poudaril evropski komisar za gospodarske in denarne zadeve Olli Rehn. V odgovoru na vprašanje, ali ga skrbi, da priporočila zaradi političnih razmer v državi ne bodo izpolnjena, pa je Rehn izpostavil, da spoštuje načelo in prakso demokratične politike, a da ga obenem skrbi gospodarska vzdržnost Slovenije, zaradi slovenskih državljanov, zato je resnično pomembno, da se bodo oblasti sposobne učinkovito spopasti z izzivi, izpostavljenimi v priporočilih.

Ker so Slovenija, Italija in Hrvaška, ki se soočajo s presežnimi gospodarskimi neravnovesji, v svojih reformnih načrtih ustrezno naslovile glavne izzive, ki jih je komisija izpostavila v marčnem poročilu, Bruselj ne predlaga postopka zaradi presežnih neravnovesij, bo pa vsekakor izvajanje današnjih podrobnih priporočil pozorno spremljal. Slovenija naj okrepi proračunsko strategijo s podrobno opredelitvijo strukturnih ukrepov za leto 2014 in pozneje, tako da bo zagotovila vzdržno odpravo presežnega primanjkljaja do leta 2015 in tudi vzdržno zniževanje visokega javnega dolga, se glasi prvo priporočilo.

V bančnem priporočilu komisija Slovenijo med drugim poziva, naj v skladu z načrti do konca leta 2014 privatizira Novo kreditno banko Maribor, pripravi Abanko na privatizacijo v letu 2015, do konca avgusta konča celovit akcijski načrt za banke ter razjasni pristojnosti Družbe za upravljanje terjatev bank z objavo izčrpne strategije upravljanja in poslovnega načrta do septembra 2014. V tretjem priporočilu Bruselj Slovenijo poziva, naj v sklopu načrtovane privatizacije do novembra letos sprejme kratkoročni načrt odprodaje več jasno izbranih naložb, do septembra naj začne izvajati kodeks korporativnega upravljanja podjetij v državni lasti ter naj sprejme strategijo za Slovenski državni holding z jasno klasifikacijo naložb v skladu s časovnim načrtom in opredelitvami.

V četrtem priporočilu komisija Slovenijo poziva, naj do konca leta 2014 konča krovni načrt za prestrukturiranje podjetij, pripravi seznam podjetij, ki jih je nujno prestrukturirati in pri tem izterjati čim višje zneske za upnike, ter do septembra letos oceni nedavne spremembe insolvenčne zakonodaje in po potrebi uvede dodatne ukrepe. Komisija sicer tudi ugotavlja, da je reforma vodenja sodnih postopkov na področju gospodarskega in civilnega prava izboljšala delovanje pravosodnega sistema. Predsednik vrhovnega sodišča Branko Masleša je pravosodne ugotovitve komisije pozdravil in zatrdil, da se bo sodstvo še naprej zavzemalo za krepitev učinkovitega poslovanja ter krajšanje časa reševanja zadev.

V petem priporočilu komisija Slovenijo poziva, naj do konca leta 2014 pripravi celosten socialni sporazum, s katerim bo zagotovila, da gibanje plač, vključno z minimalno plačo, spodbuja konkurenčnost, domače povpraševanje in ustvarjanje delovnih mest, ter naj ponovno opredeli sestavo minimalne plače in pregleda svoj sistem indeksacije. V šestem priporočilu Bruselj Slovenijo poziva, naj se dogovori o ukrepih za zagotavljanje vzdržnosti pokojninskega sistema po letu 2020, ki bodo zajemali prilagoditev ključnih parametrov, kot sta povezava zakonsko določene upokojitvene starosti s pričakovano življenjsko dobo in spodbujanje zasebnih prispevkov v drugi steber pokojninskega sistema.

Sedmo priporočilo se nanaša na potrebo po zmanjšanju poslovnih ovir v Sloveniji na ključnih področjih gospodarskega razvoja, tako da bi postala država privlačnejša za neposredne tuje naložbe, ter zagotovi zadostno in neodvisno financiranje agencije za varstvo konkurence. Novost pa je osmo priporočilo, naj Slovenija sprejme učinkovite ukrepe za boj proti korupciji, poveča preglednost in odgovornost ter uvede zunanje ocenjevanje uspešnosti in postopke za kakovosten nadzor ukrepanja na tem področju.

Vladnih predstavnikov priporočila Bruslja niso presenetila. Premierka, ki opravlja tekoče posle, Alenka Bratušek je priporočila pričakovala. Bratuškova poudarja, da se ta nanašajo na področja, s katerimi se je vlada v zadnjem letu in nekaj mesecih zelo aktivno ukvarjala in naredila velike korake naprej. Ob tem je priznala, da ji v tem času ni uspelo vsega narediti, v tej luči pa je omenila področje boja proti korupciji. "Ampak moja zaveza absolutno je, da je boj proti korupciji in gospodarskemu kriminalu moja in naša prioriteta za prihodnost," je poudarila ob robu obiska Arhiva RS.

Priporočil se je v izjavi za medije dotaknil tudi finančni minister, ki opravlja tekoče posle, Uroš Čufer. Dejal je, da skozi priporočila vidi kontinuiteto razmišljanja Evropske komisije, po drugi strani pa ocena Bruslja kaže, da je bilo v Sloveniji narejenih kar nekaj stvari. "Smo pa daleč od tega, da bi kar zaključili. Treba je narediti še kar nekaj stvari," je poudaril. Na finančnem ministrstvu sicer pravijo, da gre vsebinsko za nadaljevanje že začetih procesov vlade in da priporočila komisije v večji meri sledijo ukrepom, predvidenim v okviru nacionalnega reformnega programa in programa stabilnosti, ki ju je vlada komisiji posredovala sredi aprila.

Tudi na gospodarskem ministrstvu in Uradu RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar) so v odzivu sporočili, da jih priporočila niso presenetila. Posebno pozornost bodo na ministrstvu namenili spodbujanju tujih neposrednih naložb, učinkovitemu nadaljevanju privatizacije ter izvajanju finančnega in poslovnega prestrukturiranja gospodarstva. V Umarju so medtem spomnili, da priporočila Bruslja obravnavajo področja, ki so jih sami že naslovili v aprilskem poročilu o razvoju. Gospodarstveniki se večinoma strinjajo s priporočili Bruslja za proračunsko in reformno ukrepanje Slovenije. V Gospodarski zbornici Slovenije poudarjajo, da Evropska komisija tokrat priporoča jasne zadolžitve s kratkimi izvedbenimi roki, v Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije pa se z večino priporočil strinjajo, a vendarle nasprotujejo neselektivni deregulaciji poklicev.

Priporočila je komisija opredelila na podlagi ocen proračunskega in reformnega načrta Slovenije. Ocenila je tudi načrte vseh drugih članic. Ta priporočila so ključna postaja v evropskem semestru, ciklu evropskega nadzora nad fiskalnim in reformnim ukrepanjem članic, uvedenem v odzivu na krizo, s ciljem tesnejšega usklajevanja in preprečitve novih kriz. Na splošno komisija ugotavlja, da se gospodarsko okrevanje v Evropi krepi in širi na vse članice EU, a da so pred unijo še naprej veliki izzivi, še posebej izstopa visoka brezposelnost. Države morajo zato nujno nadaljevati javnofinančno konsolidacijo in strukturne reforme, je izpostavil predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso. (STA, mm)

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.