Srečanje z nečastnim oligarhom

Ameriški diplomati so še pred nekaj leti ukrajinskega predsednika Petra Porošenka opisovali s precej drugačnimi besedami kot danes, ko je postal novo upanje zahoda v vse bolj razdeljeni Ukrajini

Ukrajinskega predsednika Petra Porošenka bo ob proslavi izkrcanja v francoski Normandiji 6. junija letos doletela velika čast – lahko se bo srečal z ameriškim predsednikom, čeprav še ni zaprisegel kot predsednik države. Če se bo srečal tudi z Vladimirjem Putinom in če se bosta srečala tudi Putin in Obama, še zmeraj ni jasno, ve pa se, da bo vsaj francoski predsednik dobro večerjal, saj bo imel dve ločeni večerji z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom in predsednikom ZDA Barackom Obamo. Tudi pri srečanju Obame z Porošenkom gre za veliko izjemo, saj se ameriški predsedniki z nezapriseženimi voditelji držav načeloma ne srečujejo. Seveda gre še za eno gesto podpore ZDA sedanjemu ukrajinskemu vodstvu zaradi napetih razmer v državi in spopadov, ki med uporniki in vladnimi silami še zmeraj potekajo predvsem na vzhodu države. VEČ>>

Vendar pa ameriška administracija na Petra Porošenka, čokoladnega barona, lastnika tovarn, ki izdelujejo čokolade in najrazličnejše sladkarije, v preteklosti ni gledala enako prijazno kot danes, ko je bogataš z najmanj 1,2 milijarde evrov pod svojim nadzorom postal novi ukrajinski predsednik. To razkrivajo tudi na strani WikiLeaksa objavljene ameriške depeše. Iskanje po WikiLeaksovi spletni strani pokaže več kot 350 zadetkov, v številnih depešah ameriških diplomatov pa se omenjajo tudi različne zanimive ocene Petra Porošenka, njegovih začetkov ter sumov glede zakonitosti njegovega ravnanja in poslov. Porošenko je začel s svojimi posli v Odesi, v družini, ki je bila blizu nezakoniti trgovini z orožjem in prostitucijo. Ameriški diplomati so ga zato še preden je postal predsednik države označevali kot »nečastnega oligarha«. Večina negativnih komentarjev ameriških diplomatov se nanaša na Porošenkovo delovanje med leti 2006 in 2009, ko je bil poslanec v parlamentu in predsednik upravnega odbora ukrajinske narodne banke.

Da je Porošenko »nečasten oligarh«, je na primer 16. februarja leta 2006 zapisal John Herbst, takratni ameriški veleposlanik v Ukrajini. »Nekdanji zunanji minister Ukrajine Konstantin Hriščenko je zatrdil, da se Porošenko zelo trudi, da bi onemogočil dogovor med Juščenkom in Janukovičem, saj bi takšna koalicija odstranila nečastnega oligarha. Konec povzetka,« je zapisal ameriški veleposlanik. V depeši z dne 26. maja leta 2006 je namestnica vodje ameriške misije v Kijevu Sheila Gwaltney v svojem poročilu State Departmentu Porošenka opisala kot »omadeževanega s kredibilnimi obtožbami zaradi korupcije«. Zaradi korupcije ga je obtoževala Julija Timošenko, zaveznica tedanjega predsednika Viktorja Juščenka, ki se je sicer tudi sama znašla na obtožnicah in sodbah zaradi korupcije ne samo v Ukrajini, pač pa tudi na ameriških sodiščih.

Šele leta 2009, ko je Porošenko postal zunanji minister Ukrajine, so se ameriški opisi v depešah pričeli spreminjati. V depeši z dne 9. oktobra leta 2009 je ameriški začasni vodja misije v Ukrajini James Pettit Porošenka opisal kot »bogatega poslovneža s številnimi političnimi zvezami, ki se zavzema za pospešene evropske integracije in bolj pragmatične odnose z Rusijo«. Ameriški veleposlanik John Tefft je v poročilu z dne 17. februarja leta 2010 dejal, da je bil Porošenko tisti, ki je predlagal, da gre Viktor Janukovič na svoj prvi obisk v Bruselj in ne v Moskvo. Porošenko je ZDA tudi pozval, da naj ne poklanjajo veliko pozornosti jeziku Janukovičevih govorov, ki podpirajo predlog Medvedjeva (takratni ruski predsednik) za novo varnostno arhitekturo ter da »NATO ostaja cilj, pa čeprav oddaljen«. Porošenko je danes tudi lastnik vplivnega Kanala 5, ki je že v času oranžne revolucije podpiral zahteve za spremembo politične smeri države. Inavguracija novega predsednika naj bi bila sicer med osmim in desetim junijem.

Oblasti v Kijevu, ki jih ruski mediji še naprej opisujejo kot hunto in s strani hunte nastavljeno vlado, pa medtem nadaljujejo operacije proti separatistom na vzhodu države. Na zahod so poslali že drugo divizijo Narodne garde, sestavljeno iz prostovoljcev, večinoma podpornikov 'evromajdana' z zahoda Ukrajine. V zadnjih dnevih so se napadi intenzivirali. Misija OVSE je ugotovila, da je ukrajinsko letalstvo izstrelilo okoli 150 raket na središče Luganska in mestno hišo, ki so jo zavzeli separatisti, pri tem pa je umrlo osem ljudi, civilistov, večje število civilistov pa je bilo ranjenih. Rusija je uporabo letalstva proti civilistom že označila kot vojni zločin in kršitev mednarodnega prava. Novi predsednik pa te akcije ukrajinske vojske podpira in želi le to, da bi bile bolj učinkovite. Odločil se je tudi, da ne bo predlagal zamenjave predsednika vlade, ki po njegovem mnenju dobro opravlja delo.

Oblasti v Kijevu trdijo, da so v zadnjih dnevih njeni vojaki dobro napredovali predvsem v okolici Donecka in Slavjanska ter uničili tabor separatistov in pri tem ubili okoli 300 upornikov. Vodja separatistov Venčeslav Ponomarjov pa trdi, da to ni res in da sta bila v teh bojih ubita samo dva njegova vojaka ter da so sile Nove Rusije sestrelile letalo Su-25, helikopter Mi-24 in uničile šest oklepnih vozil ukrajinskih sil. Vse več je tudi civilnih žrtev. Ukrajinska vojska je ob obstreljevanju Slovjanska zadela tudi vrtec, sirotišnico Jedra upanja in znanstveni inštitut. Med pripadniki obeh strani je že prišlo do prve zamenjave ujetnikov, separatisti pa že drugi dan napadajo tudi vojašnico graničarjev v bližini Luganska. Krim, ki je bil pripojen Rusiji pa je medtem od včeraj tudi uradno kot plačilno sredstvo uvedel ruski rubelj.