Ameriški kongres - klub milijonarjev

ZDA postajajo država tretjega sveta, saj med razvitimi in hitro rastočimi državami samo v Indiji in na Kitajskem na srednji razred odpade manjši del nacionalnega bogastva

Center for Responsive politics je objavil rezultate analize, ki je pokazala, da je prvič v zgodovini več kot polovica članov ameriškega kongresa milijonarjev. Premožni člani kongresa živijo na veliki nogi na račun davkoplačevalcev, medtem ko se večina državljanov prebija skozi najhujše gospodarske čase v življenju. Imamo vlado bogatašev, od bogatašev in za bogataše. Bili naj bi vlada za ljudi, namesto tega kongres naglo postaja klub milijonarjev, ugotavlja Michael Snyder na spletni strani End of the American Dream. Seveda bogatim ljudem ne gre preprečiti, da bi lahko postali poslanci. To možnost morajo imeti vsi Američani. Toda, ko pridemo do točke, da so izvoljeni le bogataši, imamo velik problem, piše Snyder. VEČ>>

Hkrati The Weekly Standard poroča, da vse bolj premožni poslanci na veliko zapravljajo davkoplačevalski denar. V zadnjih 15 letih so senatorji recimo za urejanje pričesk porabili več kot pet milijonov davkoplačevalskih dolarjev, čeprav večini od 100 senatorjev na glavah ni ostalo več prav veliko las. Senator je v zadnjem letu poleg tega v povprečju porabil dobre 4 milijone davkoplačevalskih dolarjev za stroške osebja in pisarn. Delitev družbe na plutokracijo in rajo je v ZDA prišla že tako daleč, da s statističnimi podatki tega skoraj ni treba več dokazovati. Toda dejstva je kljub temu treba objaviti, ekstremi postajajo skoraj nevzdržni, na svojem blogu piše publicist Paul Buchheit.

Prvo dejstvo, ki ga navaja, je podrt sistem plač. V ZDA plače 350 tisoč učiteljev na področju predšolske vzgoje znašajo manj kot plače petih menedžerjev skladov hedge. Predšolsko poučevanje je lahko najpomembnejša služba v državi. Številne študije kažejo, da vsi otroci, ki imajo predšolsko vzgojo, kot odrasli dosežejo več in več zaslužijo. Najbolj socialno ogroženi pridobijo največ. Menedžerji skladov hedge pa najbolj verjetno stavijo, da ljudje ne bodo mogli poplačati hipotekarnega kredita ali da bodo narasle cene hrane. Strašljivo je, da imamo sistem, v katerem 350 tisoč učiteljev na področju predšolske vzgoje zasluži manj kot pet velikih špekulantov, opozarja Buchheit.

Drugo dejstvo je, da se zmanjšuje podpora za družbo. Bogastvo v ZDA se je v letu 2013 povečalo za skoraj 9.000 milijard dolarjev. Najbogatejših 1 odstotek ima v lasti 34 odstotkov tega bogastva, kar pomeni, da se jim je premoženje v letu 2013 povečalo za 3.000 milijard dolarjev. To je bistveno več, kot znaša proračun za socialno varnost, zdravstvo, programe za pomoč revnim. Prevlada kapitala nad delom je omogočila, da se je vrednost dolarja, ustvarjenega z delom, od leta 1900 povečala na 127 dolarjev, vrednost dolarja na borzah pa na 1.247 dolarjev. Paul Buchheit piše, da obstaja dober razlog, zakaj super bogati bogatijo na borzah. V zadnjih letih je dobičke od rasti produktivnosti pobiralo 10 odstotkov Američanov, ki imajo v lasti skoraj 90 odstotkov vseh delnic.

Četrto dejstvo je, da nekaj velikih zaslužkarjev vlada veliki večini delavcev z vse nižjimi plačami. Nizko plačane službe (7,69 do 13,83 dolarja na uro) so predstavljale eno petino vseh služb, ki so jih ljudje izgubili zaradi recesije, sedaj pa je delež teh nizko plačanih služb med vsemi novimi službami, ki so jih ljudje dobili v času okrevanja, kar tri petine. Razmere se še slabšajo. Za devet od desetih hitro rastočih poklicev velja, da so nizko plačana delovna mesta, kar pomeni, da za ta delovna mesta ni potrebna diploma. Na drugi strani je 5 odstotkov najbogatejših družin samo v enem letu zaslužilo med 300 tisoč do 40 milijonov dolarjev.

ZDA postajajo država tretjega sveta, saj med razvitimi in hitro rastočimi državami samo v Indiji in na Kitajskem na srednji razred odpade manjši del nacionalnega bogastva. Progresivni misleci v ZDA in po svetu se bodo po Buchheitovih besedah morali združiti enako kot so se čajankarji združili v kampanji proti vladi.