Odšel zadnji glasnik vetra

Umrl še zadnji veteran druge svetovne vojne, ki je govoril šifre Navajo

V ameriški zvezni državi Nova Mehika je v sredo umrl pripadnik staroselskega plemena Navajo Chester Nez, ki je bil eden od samo 29 prvotnih "govorcev šifer" - marincev iz vrst plemena Navajo, ki so med drugo svetovno vojno za komunikacije na bojišču Tihega oceana izumili posebno tajno metodo šifriranja. Japonci te kode niso nikoli zlomili. Indijanski tajni agenti o svojih podvigih niso smeli govoriti vse do leta 1968, ko je ameriška vlada umaknila oznako zaupno z enega najbolj varovanih projektov druge svetovne vojne. V vojni so seveda vse strani za pomembne komunikacije uporabljale šifre, da sovražnik ne bi imel dostopa do bistvenih informacij. Nekatere so bile uspešne, druge manj. VEČ>>

Ko so Britanci na primer zlomili nemško kodo Enigma, se je vojna proti nemškim podmornicam v Atlantskem oceanu obrnila v prid zaveznikov, Nemci pa se vse do konca vojne niso zavedali, da zavezniki poznajo skoraj vse njihove skrivnosti. Metoda šifriranja pripadnikov plemena Navajo medtem ni bila nikoli zlomljena. Zamisel za kodo, ki bo nezlomljiva, je sicer dobil inženir iz Los Angelesa Philip Johnston, ki je odraščal v plemenu Navajo kot sin misijonarja. Navajščina v pisni obliki sploh ni obstajala, razen pripadnikov plemena pa jo je govorilo kvečjemu 30 ljudi. Poleg tega je navajščina že sama po sebi zelo zapletena ter ni v sorodu z nobenim evropskim ali azijskim jezikom.

Johnston je zamisel prodal marincem, ki so nato leta 1942 izbrali 29 pripadnikov plemena Navajo in jim zaupali, da na osnovi svojega jezika sami izdelajo komunikacijsko šifro. Japonci so jo skušali na vse načine zlomiti, a jim nikoli ni uspelo. Govorci šifer so sicer delali v parih, pri čemer je eden oddajal in sprejemal poročila, drugi pa je pazil na morebitne napake.

Chester Nez je bil še v srednji šoli, ko se je prijavil za marinca, in je moral lagati o svoji starosti, da so ga sprejeli. Med vojno je bil kot pripadnik 382. voda marincev na večini slavnih pacifiških bojišč kot so Guadalcanal, Guam in Peleiu. Nez je kasneje sodeloval tudi v vojni na Korejskem polotoku, vse do leta 1968 pa ga je mučilo, da ne more nikomur povedati, kaj je dejansko počel med drugo svetovno vojno. Prvi govorci šifer so šele leta 2001 od tedanjega predsednika ZDA Georgea Busha mlajšega dobili najvišje vojaško odlikovanje, kongresno zlato medaljo. Naslednje leto je bil o njih posnet film Glasniki vetra (2002) z Nicolasom Cagom v glavni vlogi.

Proti koncu življenja je Nez zaradi sladkorne bolezni izgubil obe nogi, na koncu pa je umrl zaradi odpovedi ledvic. Vodja plemena Navajo Ben Shelly je njemu v čast ukazal spustiti zastave na pol droga po celotnem rezervatu, ki leži v zveznih državah Arizona, Nova Mehika in Utah. (STA, mm)