Referendum o arhivih v arhiv

Prvi referendum po sprejetju nove referendumske zakonodaje ni uspel. Da bi bil rezultat upošteven, bi se moralo na njem vsaj 20 odstotkov vseh volilnih upravičencev – kar je okrog 340 tisoč državljanov – opredeliti za ali proti. Referenduma o uveljavitvi novele zakona o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih se je udeležilo občutno premalo volivcev, okrog 200 tisoč. Več >>

Zakon o arhivih očitno večine Slovencev ne zanima – ali pa vsi dobro razumejo novo referendumsko zakonodajo, ki »daje glas« neudeležbi. Čeprav je okrog dve tretjini volivcev glasovalo proti noveli zakona o arhivih, jih je bilo premalo, da bi njihov glas veljal.

Nasprotno od tega, kar je v referendumsko obarvanih Odmevih na TV Sloveniji ministru za kulturo Urošu Grilcu očitala voditeljica Rosvita Pesek, bi bil referendum neveljaven tudi, če bi bil izveden sočasno z volitvami v Evropski parlament. Teh se je udeležilo 24 odstotkov oz. okrog 420 tisoč volivcev. Če bi 67,33 odstotka glasovalo proti zakonu, kot se je to zgodilo preteklo nedeljo, bi bilo nasprotnikov okrog 280 tisoč, kar je približno 60 tisoč volivcev manj od zahtevanega 20-odstotnega kvoruma.

Kot je poročala STA, je prvopodpisana pod zahtevo za referendum o arhivski noveli, poslanka SDS Eva Irgl z izidom glasovanja zadovoljna, manj pa z udeležbo. »Treba je pošteno priznati, da kvoruma nismo dosegli, bo pa tudi kulturni minister moral pošteno priznati, da novela ni dobila podpore.« A volivci so podporo piscem zakona dali prav z neudeležbo, je žogico vrnil Grilc.

Razlog za neudeležbo je po mnenju poslanke tudi ta, da se »ljudje, ko govorimo o vprašanjih, ki so vezana na nekdanjo Službo državne varnosti, še vedno bojijo«.

Direktor Arhiva RS Bojan Cvelfar je dejal, da bo državni arhiv zdaj delal lažje, saj se bodo končno lahko posvetili težavam, ki jih imajo s prostori, ter digitalizaciji gradiva. Od sprejetja arhivske novele do danes so se namreč ukvarjali predvsem z vprašanjem referenduma in uveljavitve novele. Napovedal je, da bo arhiv nadaljeval z objavo dokumentov na internetu, saj da je bil eden od namenov zakona, da gradivo nekdanje Službe državne varnosti približajo ljudem.

Predsednica strokovne komisije za pripravo novele arhivskega zakona Nada Čibej je dejala, da se za raziskovalce z novelo zakona pravzaprav nič ne spreminja, ne v Arhivu RS, ne v regionalnih arhivih.

Izjavo Čibej gre povezati tudi z mnenjem poslanke SD Majde Potrata, ki je dejala, da so bili argumenti nasprotnikov novele v referendumski kampanji prazno govorjenje, ki ni imelo nobene trdne osnove v zakonu.

Politični analitik Samo Uhan s Fakultete za družbene vede v Ljubljani je ocenil, da smo bili priča politični aroganci stranke SDS, saj se je legitimen politični instrument zlorabil za politične cilje. Kot je še dejal za Sta, ne ve točno, ali je volivce k neudeležbi motivirala vsebina ali zloraba referenduma.

»Sporočilo referenduma je tudi, da ljudi zanima predvsem pogled v prihodnost, preteklost pa naj se obravnava na podlagi strokovne in nepristranske razprave,« so dejali iz Zavezništva Alenke Bratušek.

V zunajparlamentarni stranki Solidarnost so ocenili, da je izid referenduma »primazal veliko klofuto predlagateljem«. Pričakujejo, da bo SDS znala prepričljivo pojasniti, zakaj 3,5 milijona evrov kot strošek referenduma ni bil uporabljen zaman. (sta, dv)