|  Politika

Patrie še ni, volitve bodo 13. julija

© Borut Krajnc

Ustavno sodišče danes ne bo sprejelo odločitve glede pritožbe Janeza Janše zoper sodbo v zadevi Patria. Zavrnilo pa je vse ustavne pobude glede volitev, tudi Mladinino. Volitve bodo 13. julija. Več>>

Mladinina pobuda za oceno ustavnosti odloka o razpustitvi državnega zbora in razpisu predčasnih parlamentarnih volitev, s katero smo s podporo prepoznavnih slovenskih intelektualcev poskušali obvarovati volilno pravico državljanov, ni uspela.

Ustavno sodišče jo je zavrnilo, ker 81. člen ustave med drugim določa, da »če se državni zbor razpusti, se izvoli nov najkasneje dva meseca po razpustu prejšnjega. Navedeno pomeni, da je že ustavodajalec sam določil rok, ki je za predsednika republike zavezujoč. Izrecno besedilo ustavne določbe "najkasneje dva meseca" ne dopušča razlagalnih možnosti, ki bi omogočala drugačno razlago, saj gre za pravno pravilo, ki je jasno in nedvoumno. Ni ga mogoče razlagati drugače, kot da se volilni dan v primeru razpusta Državnega zbora lahko določi samo znotraj dvomesečnega roka.«

Sodnikom se zato ni bilo treba opredeliti, ali določitev volilnega dne sredi poletja pomeni poseg v volilno pravico, kar smo zahtevali pobudniki.

»Tudi če bi šlo za poseg, je glede na tretji odstavek 15. člena Ustave tak poseg dopusten v primerih, ki jih določa Ustava. Tretji odstavek 81. člena Ustave, ki izrecno in določno zahteva izvedbo volitev v primeru razpustitve Državnega zbora najkasneje v dveh mesecih po razpustu, ne pušča prostora za drugačno razlago Ustave,« je še zapisalo sodišče.

»Če bi Predsednik Republike Slovenije razpisal volitve za jesenski čas, bi prekršil navedeno določbo.«

Kaj smo pričakovali pobudniki

Pobudniki smo od Ustavnega sodišča pričakovali, da opravi test sorazmernosti, s katerim naj pretehta ali izvedba volitev v času šolskih počitnic in poletnih dopustov, ne glede na ustavno določene roke, ne pomeni tako nesorazmernega posega v volilno pravico, da pomeni že njeno omejevanje.

Ustavno sodišče tega testa sorazmernosti ni opravilo, saj je presodilo, da mu določba 81. člena Ustave RS te presoje ne dopušča, ker izrecno, jasno in nedvoumno določa, da se mora novi državni zbor izvoliti najkasneje dva meseca po razpustu prejšnjega in naj ne bi dopuščala kakršnihkoli drugačnih razlagalnih možnosti.

Takšna obrazložitev ustavnega sodišča pušča Mladino in druge pobudnike kljub vsemu nekoliko nepotešene, saj smo s pobudo izpodbijali ne zgolj določitev datuma volitev, pač pa tudi sam datum razpusta Državnega zbora, s katerim navedeni dvomesečni rok začne teči, kar je Ustavno sodišče v obrazložitvi spregledalo oziroma (če upoštevamo obrazložitev zavrženja pobude Andreja Magajne in Vilija Kovačiča) meni, da sam akt razpustitve državnega zbora nima neposrednih pravnih učinkov do drugih organov ali do posameznikov in da zato po svoji naravi ni predpis, Ustavno sodišče pa ni pristojno za presojo ustavnosti akta, ki ni predpis.

Kako je Ustavno sodišče prišlo do sklepa, da akt o razpustitvi državnega zbora nima pravnih učinkov navzven, ko pa je ravno ta akt sprožil tek dvomesečnega roka za izvedbo volitev, ki je konkretne volitve pripeljal v čas poletnih počitnic in dopustov, ni natančneje obrazloženo in tudi za pobudnike ostaja uganka.

Poslušajte si pogovor z odvetnikom in publicistom Dinom Baukom, ki je v imenu Mladine vložil pobudo za oceno ustavnosti razpisa volitev.

https://w.soundcloud.com/player/?url=https%3A//api.soundcloud.com/tracks/152939119&auto_play=false&hide_related=false&show_comments=true&show_user=true&show_reposts=false&visual=true

Drugi odzivi na odločitev sodišča

Na odločitev sodišča, ki je ostali dve pobudi zavrglo, saj so krščanski socialisti poskušali izpodbiti odlok o razpustitvi parlamenta, ki pa ni predpis in se zato ustavno sodišče do njega ne more opredeliti, poslanec Vogrin pa bi moral za vložitev ocene ustavnosti predpisa najprej zbrati še podporo 29 drugih poslancev, saj tako pobudo lahko vloži le tretjina poslancev, in ne le en sam,  se je že odzval predsednik Borut Pahor: »Dejstvo, da bomo dobili vlado kmalu po poletnih počitnicah, nam sme vzbujati nekaj upanja, da bomo končno gospodar svoje usode,« je dejal.

V Solidarnosti, ki je bila sopodpisnica Mladinine pobude, menijo, da bomo imeli volitve brez volivcev, ker bo večina volivcev na dopustu. Nanje bo padla senca nelegitimnosti, je za STA dejal sopredsednik stranke Uroš Lubej. »Žalosti nas, da ustavno sodišče, ki je varuh ustavnih pravic državljanov, v tem primeru teh ni zaščitilo. Norost je, da so bile volitve razpisane na ta način. Na žalost je to norost legitimiralo še ustavno sodišče. In proti norostim se je težko boriti oz. težko se politična stranka bori proti skoraj norim odločitvam, ki smo jim priča v Sloveniji.«

Janez Janša je na radiu Ognjišče dejal, da mu ni jasno, kaj so pobudniki ustavne presoje želeli doseči ter da so tisti, ki so predlagali prestavitev datuma, zagovorniki kaosa. O njegovi pritožbi proti sodbi ljubljanskega višjega sodišča, ki ga je v zadevi Patria obsodilo na dveletno zaporno kazen, sodišče še ni odločalo.

Dejan Židan iz SD meni, da je odločitev ustavnih sodnikov dobra za državo. Tudi prvak DeSUSa Karel Erjavec ocenjuje, da je v interesu države, da čim prej dobi vlado s polnimi pooblastili in polno delujoč parlament.

V stranki PS so takšno odločitev sodišča pričakovali. Jožef Kavtičnik je dejal, da je bila največja napaka v potezi predsednice vlade Alenke Bratušek, ki je takoj odstopila in bodo tako volitve v času, ko so ljudje na dopustih.

Kaj zdaj in opozorila na morebitne težave, ko bi želeli glasovati kar s počitniške destinacije

Volilna pravila zahtevajo, da volivci do 11. junija vemo, ali bomo 13. julija dopustovali ali ne in če bomo, kje. Do 12. junija je namreč treba o glasovanju po pošti obvestiti Državno volilno komisijo.

Šteje datum prejetja izpolnjenega obrazca – zato se je treba o dopustovanju odločiti do 11. junija, sicer pride v poštev le še hitra pošta. Ob tem dodajmo, da morajo vsi tisti, ki nimajo dostopa do interneta ali pa ga pač ne uporabljajo, po obrazec na pristojno volilno komisijo.

Vedeti, kdaj bomo izven Slovenije, ni dovolj. Navesti moramo tudi točen naslov dopustovanja, sicer pošte z glasovnico seveda ne bomo prejeli.

A tudi to ni dovolj. Predpostavimo, da bomo v času volitev v kampu na Hrvaškem, ali v apartmaju v Italiji, ali pa v hotelu v Grčiji. Že zdaj se moramo dogovoriti, preveriti, kakšen dostop do pošte imamo na dopustu. Če bi, denimo, izvedeli, da apartma v Italiji sploh ne prejema pošte, ker jo ima lastnik preusmerjeno na svoj dom, voliti verjetno ne bomo mogli ...

No, čeprav bi si vendarle uredili vročilo pošte, tudi to še ne zagotavlja, da bomo lahko glasovali. Pošta mora na navedeni naslov tudi prispeti, kar je lahko težava. Na Hrvaškem, kjer praviloma počitnikuje največ Slovencev, bojda ne. Volilna komisija pa je opozorila, da je italijanska pošta nezanesljiva in glasovnice morda ne bomo prejeli pravočasno.

Vprašanje je tudi, kdaj bodo iz Državne volilne komisije pošto poslali v hotel v Grčijo in kaj bodo na recepciji s to pošto storili, če bo prišla 14 dni pred nami? Kaj bo naredil s to pošto lastnik apartmaja? Kaj si bo sploh mislil?

Ko bi vse steklo gladko, bi morali volivci glasovnico že v soboto, 12. julija, vložiti v priloženo kuverto in jo poslati volilni komisiji – in upati, da se do ponedeljka, 21. junija, vrne »domov«.

Vsem kolobocijam s pošto se lahko izognete tisti, ki boste dopustovali v Istri. Pripeljete se lahko na volišče Omnia v Kopru in se po glasovanju odpeljete nazaj dopustovat. Za to možnost je treba do srede, 9. julija, obvestiti okrajno volilno komisijo. (dv, gr, at, sta)

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.