Tea Wutte

 |  Svet

Rojstvo nove Jalte

Ruski komentator je prepričan, da se je v Normandiji zgodila »nova Jalta«, kljub temu pa v Evropi še ne bo tretje svetovne ali druge hladne vojne

Putin in Merklova v Normandiji

Putin in Merklova v Normandiji
© AFP

Jalta je bila simbol novega razmerja moči po drugi svetovni vojni. Danes se je takšna 'tiha Jalta' ponovila tudi ob nedavnem srečanju najvišjih predstavnikov držav ob 70. obletnici izkrcanja zaveznikov Normandiji. Tako je vsakj prepričan Aleksandr Baunov, urednik mednarodne politike, ki je napisal esej na znani ruski spletni strani Slon.  Baunov trdi, da razlike med Evropo in Rusijo vendarle niso tako velike, kot se zaradi krize v Ukrajini zdijo na prvi pogled.  »Če bi bil Putin Hitler današnjega sveta in Ukrajina zaveznik zahoda, potem ga zahodni voditelji ne bi imeli tam. Tako pa jih je zanimalo samo, kje bo stal. Putin je prišel v Evropo, malo govoril, dejal dober dan, se srečal in fotografiral.« VEČ>>

»In če vse ostane približno tako kot do sedaj, potem ne bo nobene tretje svetovne ali druge hladne vojne. V Normandiji se je zgodila nova Jalta in znova v nepopolni obliki; prikrita, za vsak primer, če bi jo bilo potrebno zanikati. Vendar so komemoracije v Normandiji v pomembnem delu podčrtale paradoks našega časa. Evropa je danes povsem zadovoljna in se počuti blizu državi, ki je povzročila drugo svetovno vojno, vendar se še zmeraj čuti nepovezano z državo, ki je bila na strani tistih, ki so premagali sile osi in to je delitev, ki je veliko globja od komunizma ali Ukrajine...Problem sodobnega sveta je v tem, da nismo imeli nove Jalte po koncu hladne vojne. Ne v smislu ponovne delitve Evrope, pač pa v tem smislu, da bi bila Rusija država zmagovalka proti komunizmu, skupaj z Veliko Britanijo, Ameriko, Francijo in istočasno z Čehoslovaško, Poljsko in tako naprej. To bi morda odprlo možnost integracije Rusije v svet, vendar se to ni zgodilo. Rezultat tega in velike inercije Zahoda je bila odločitev, da se po zmagi nad komunizmom ne sme zaustaviti in tako je padla tudi Rusija, čeprav je tudi ona pridobila s padcem komunizma,« opozarja komentator.

Problem danes zato ni komunizem. »Rusija je imela težave z Evropo tudi pred svojim obdobjem komunizma. Velik psihološki problem Evrope je v tem, da se globoko v duši čuti bližjo z nekdanjo fašistično Nemčijo, z njenimi kavarnami in rožami na oknih, kot pa do Rusije, fašistične z železnimi vrati, toda brez rož.« Za Evropejce je bila »nacistična Nemčija pankrt lastne civilizacije, Rusija pa preprosto tuje. In zaradi tega je bilo za Evropo veliko lažje, da loči nemški fašizem od Nemčije, kot pa da loči komunizem od Rusije,« piše Baunov. Vse to pa lahko opažamo v ravnanju do Rusije in tudi v ravnanju Rusije do krize v Ukrajini.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.