Slovenija je premalo izkoriščala svojo strateško lego za evropske interkonekcije

Za gospodarsko rast v Sloveniji so nujne investicije, ob tem pa je zelo pomemben optimalni delež domačih storitev in dobav. Če bodo pri investicijah sodelovali samo tuji dobavitelji in izvajalci bo večina dodane vrednosti odšla v tujino. V energetiki in učinkoviti rabi energije v naslednjih letih načrtujemo številne investicije za dosego treh ključnih ciljev:

- Povečanje zanesljivosti oskrbe z energijo

- Doseganje 25-odstotnega deleža obnovljivih virov energije (OVE) v rabi bruto končne energije do leta 2020

- Izboljšanje energetske učinkovitosti za 20 odstotkov do leta 2020.

Slovenija je zaradi strateške lege močno vpeta v energetske tokove med vzhodom in zahodom, kar posebej velja za električno energijo. Slovenski elektroenergetski sistem je od leta 1974 del zahodnoevropskega elektroenergetskega sistema, zato je strokovni nivo izvajalcev storitev prenosa zelo visok, zanesljivost preskrbe z energijo je visoka. V primerjavi z drugimi bolj razvitimi državami nismo v zadnjem desetletju imeli nobenih električnih mrkov in težav v preskrbi z drugimi energenti (plin, nafta).

Relativno hitro in brez velikih problemov smo leta 2001 odprli trg z električno energijo in kasneje s plinom, v EU so nas pred letom 2004 predstavljali za vzor ostalim pristopnicam v EU.

Ambiciozni cilji, ki smo si jih postavili do 2020 pa zahtevajo nove investicije, ki jih bomo morali izvesti, če želimo zagotoviti in izboljšati povečanje zanesljivosti oskrbe z energijo, doseganje 25-odstotnega deleža OVE in izboljšanje energetske učinkovitosti za 20 odstotkov. Za širitev trga z energijo potrebujemo nove energetske povezave ( daljnovodno in plinsko omrežje)

Velik del slovenske energetike je bil zgrajen v obdobju 1973 – 1983 (PPE Brestanica, TEŠ 5, HE Formin, 400 kV omrežje, JE Krško) zato je po 40 letih nujno potrebna obnova in dogradnja sistema.

V Združenju za inženiring pri Gospodarski zbornici Slovenije že drugo leto delamo na projektu »Oživljanje gospodarstva in potencialni investicijski projekti v Sloveniji.« Na področju energetike smo evidentirali potencialne projekte:

- Razvoj in obnova distribucijskega omrežja (delno kabliranje 20kV omrežja), projekti pametnih omrežij

- Izgradnja 400kV Cirkovce-Pince (Madžarska)

- Izgradnja HE Brežice in HE Mokrice

- Izdelava investicijske in projektne dokumentacije za HE na srednji Savi in sprejem DLN

- TE TOL izgradnja plinsko parnega bloka

- TE Brestanica novi plinski bloki za sistemsko rezervo

- Izgradnja skladišča NSRO

- Plinovod Južni tok.

Na področju obnovljivih virov energije (OVE) in učinkovite rabe energije (URE) smo evidentirali potencialne projekte:

- Izgradnja novih elektrarn na obnovljive vire, SPTE na lesno bio maso, razvoj novih tehnologij.

- Zelena javna naročila, energetska obnova stavb v javnem sektorju, uvajanje sistema za upravljanje z energijo v javnem sektorju.

- Energetska obnova stanovanjskih stavb v zasebni lasti.

- Industrija, mala in srednja podjetja- povečanje energetske učinkovitosti.

Pri vseh evidentiranih projektih lahko glede na dosedanje izkušnje, reference in kadrovski potencial računamo na domače izvajalce storitev, dobavitelje opreme, izvajalce gradbenih del in vse, ki neposredno ali posredno (namestitve in prehrana zaposlenih na gradbišču) sodelujejo v investicijskem procesu.

Zelo pomembna je vzpostavitev skupnega evropskega energetskega trga z energijo. Brez dodatnih daljnovodnih in plinovodnih povezav skupni trg v Evropi ne more zaživeti. 400 kV daljnovodi, ki tvorijo hrbtenico evropskega omrežja, zagotavljajo zanesljivo in stabilno obratovanje in omogočajo vključevanje obnovljivih virov proizvodnje v energetske sisteme.

Slovenija ima močno 400 kV povezavo z Avstrijo, Italijo in Hrvaško od leta 2003 pa načrtuje izgradnjo 400 kV daljnovoda z Madžarsko. Ko smo leta 2003 podpisali pogodbo z Madžarsko o izgradnji daljnovoda Cirkovce – Pince (priključek na že zgrajenimi daljnovod od madžarske meje do stikališča Heviz) smo bili takoj uvrščeni v evropske prioritete v okviru TEN – E programa. Na žalost nam do danes kljub številnim variantam trase, daljnovoda ni uspelo umestiti v prostor.

Navedeni energetski projekti odpirajo 17.000 trajnih in začasnih delovnih mest v industriji, gradbeništvu in storitvah. Pri tem je potrebno upoštevati tudi sinergijske učinke za industrijo in gradbeništvo, ki rezultirajo v novih tržnih priložnostih v tujini in temeljijo na pridobljenih referencah doma.

Pri izgradnji hidroelektrarn dosegamo 90-odstotni delež domačih dobav in storitev (proizvodnja turbin, hidromehanska oprema, transformatorji, stikalna oprema, gradbena dela, montaža, projektiranje in inženiring). Pri drugih energetskih projektih, prenosni in distribucijski vodi, plinovodi, je delež domačih dobav in storitev manjši, naš cilj je doseganje vsaj 50-odstotnega dela, dobav in storitev. Tudi pri OVE in URE je delež domačih dobav in storitev lahko večji od 50 odstotkov, kar po naših ocenah predstavlja 13.000 stalnih in začasnih delovnih mest.

Poleg dolgotrajnih postopkov umeščanja v prostor je ključni problem energetskih projektov financiranje. Ugotavljamo, da na področju študij izvedljivosti (Feasibility study) in modelov financiranja nismo dovolj pripravljeni. Premalo delamo na modelih javno – zasebnega partnerstva in tudi na modelih tujih vlaganj. Za tuja vlaganja potrebujemo akcijski načrt, kjer bi za vsak projekt analizirali možnost tujih vlaganj ob upoštevanju optimalnega deleža domačih dobav in storitev.

Slovenska industrija, inženiringi in gradbeništvo imajo še vedno dovolj kompetenc, da se lahko v novi investicijski cikel vključijo in dosežejo optimalni del domačih dobav in storitev. Narodno gospodarski učinki novih investicij so močno odvisni od deleža domačih dobav in storitev. Da bi dosegli postavljene cilje, pa je potrebno izpolniti kar nekaj pogojev. Sprejeti moramo odločitve o novih investicijskih projektih in prioritetah. Na nivoju države mora priti do konsenza o določenih projektih ( npr. izgradnja HE na srednji Savi, daljnovod proti Madžarski; Cirkovce-Pince- Heviz). Dovolj zgodaj je potrebno sprejeti odločitve in objaviti investicijske namere. Domača industrija mora pravočasno dobiti informacije , da se organizira in pripravi konkurenčne ponudbe. Pri načrtovanju modela gradnje in zasnovi razpisov je potrebno upoštevati optimalni del domačih dobav in storitev. Cilj za našo industrijo in izvajalce so delovna mesta z visoko dodano vrednostjo. Vsaka nova investicija mora dvigniti tehnološki nivo naših dobaviteljev in izvajalcev in omogočiti konkurenčen nastop tudi na tujih trgih.

Slovenija je doslej premalo izkoriščala svojo strateško lego in pomen za evropske interkonekcije. Na nivoju evropskega združenja operaterjev prenosnega omrežja ENTSO-E , kjer Elektro Slovenije - ELES sodeluje v različnih delovnih telesih, je pripravljen desetletni plan razvoja evropskega omrežja, kjer so vključeni tudi slovenski projekti predvsem povezave z Madžarsko in Italijo.

Vsi navedeni energetski projekti imajo sinergijske učinke za našo industrijo in izvajalce, predvsem gradbenike in inženiringe. Pri obravnavanih projektih ne gre samo za zanesljivost dobav energije, učinkovito rabo energije in optimalne cene , vsak projekt za naše izvajalce odpre številne nove priložnosti za podobne projekte v drugih državah, povezave s tujimi izvajalci za skupni nastop in odpira ne samo začasna ampak trajna delovna mesta.

Mag. Vekoslav Korošec je direktor Združenja za inženiring na Gospodarski zbornici Slovenije