O vračanju v totalitarne čase

Na kandidatni listi SDS kandidira tudi Janša - Ustavno sodišče odločilo o ustavni pritožbi Janše, a odločitev še ni javna

Ustavno sodišče je včeraj sprejelo odločitev o ustavni pritožbi predsednika SDS Janeza Janše na sodbo v zadevi Patria. Kot so pojasnili na ustavnem sodišču, so odločitev po pošti in faksu posredovali Janševemu zagovorniku Franciju Matozu, vročena bo tudi vrhovnemu, višjemu in okrajnemu sodišču. Kakšna je odločitev, na sodišču ne razkrivajo. Na kandidatni listi SDS, ki jo je potrdil svet stranke, medtem ni večjih presenečenj. Se bo pa za poslanski stolček na prihajajočih volitvah potegoval tudi prvak SDS Janez Janša. VEČ>>

"Izločanje političnih konkurentov iz predvolilne tekme s pomočjo montiranih sodnih procesov oznanja vračanje v totalitarne čase," ob tem pravi podpredsednik SDS Zvonko Černač. Med kandidati za poslance so tudi številni dosedanji poslanci, poleg Černača še Jože Tanko, Branko Grims, Marko Pogačnik, Danijel Krivec, Eva Irgl, Andrej Šircelj, Alenka Jeraj, Dragutin Mate, Robert Hrovat, Sonja Ramšak, Ljubo Žnidar, Zvonko Lah, Andrej Vizjak, Tomaž Lisec, Vinko Gorenak, Jožef Jerovšek, Franc Breznik, Marijan Pojbič in Andrej Čuš.

Med bolj znanimi obrazi na listi SDS so tudi direktorica Študijskega centra za narodno spravo Andreja Valič Zver, generalni sekretar Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve Božo Predalič, ljubljanski svetniki Jernej Pavlin, Anže Logar, Mojca Škrinjar in Mirko Brnič Jager ter publicista Miro Petek in Dejan Kaloh. Kot je po seji sveta poudaril Černač, je SDS pripravljena na volitve. Ugotavljal je tudi, da "programska tekma" ostaja v ozadju, medtem ko se v ospredje prebijajo nedemokratične oblike političnega boja, v takih okoliščinah pa da volitve ne morejo biti ne svobodne ne poštene.

"Akterji teh procesov se zavedajo, da bodo take sodbe razveljavljene in da bodo prihajajočim predčasnim volitvam žal kmalu sledile naslednje, a računajo na nepopravljive posledice trenutnega stanja. Potrebujejo čas za preprečitev ugotavljanja odgovornosti za drugi rop državnih bank in za spremembe ustave," je dodal. Kot meni Černač, je SDS pripravljena sklepati pred in povolilne koalicije na osnovi programa Evropske ljudske stranke, protikriznega programa in jasne zaveze potencialnih partnerjev, da bodo branili ustavne vrednote slovenske osamosvojitve. Izpostavil je še, da stranka pod pritiski ne bo klonila, pač pa da jo bodo krivice še bolj okrepile, kot tudi njihova zavzemanja za bolj svobodno in demokratično Slovenijo.

Janša se je medijem izognil. Zgovornejši so bili le nekateri poslanci, ki so se odzvali na neuradne navedbe nekaterih medijev, da naj bi ustavno sodišče zavrglo ustavno pritožbo Janše na sodbo v zadevi Patria. "Še vedno pričakujem, da bo pravosodje pravočasno naredilo svoje," je dejal Grims. Vsi, ki so sodelovali v "tej sodni farsi", pa po njegovi oceni vedo, da bo ta sodba prej ali slej razveljavljena. Bi bilo pa prav, da se ta "farsa" konča pred volitvami, če ne, bo škoda za demokracijo nepopravljiva, je dodal. Podobno so menili tudi ostali, med drugim Breznik in Pojbič.

Če bo Janša v petek vendarle moral na prestajanje zaporne kazni, pa bo stranka delovala normalno, v skladu s statutom, še pojasnjuje Grims: "Vodi jo predsednik, v njegovi odsotnosti mu pomagajo podpredsedniki." Mandatar pa je po njegovih besedah v normalni državi vedno predsednik stranke, ki zmaga na volitvah.

Z vidika ustavnega sodišča odločitev o Janši namreč še ni javna, saj še niso prejeli povratnic o vročitvi, so pojasnili na ustavnem sodišču. A kot navaja spletni Reporter, je ustavno sodišče s šestimi glasovi proti trem zavrglo pritožbo Janeza Janše zoper sodbo v zadevi Patria zaradi neizčrpanosti pravnih sredstev. Kot pišejo, gre za uradne informacije, sklep sodišča pa nosi datum, 11. 6. 2014, kar pomeni, da je bila odločitev sprejeta na glasovanju že minulo sredo. Reporter pa navaja, da je večina ustavnih sodnikov med drugim menila, da zatrjevane kršitve človekovih pravic niso izkazane s tisto stopnjo očitnosti, ki se zahteva, da bi ustavno sodišče lahko odločalo pred izčrpanjem izrednih pravnih sredstev. O njihovi utemeljenosti bo tako najprej moralo odločiti vrhovno sodišče. Če bo to obrazložilo, zakaj očitki o zatrjevanih kršitvah niso utemeljeni, bo imel pritožnik možnost vložiti ustavno pritožbo zoper sodbo vrhovnega sodišča, še navaja Reporter.

Ob tem piše, da je odločitev o zavrženju ustavne pritožbe glasovalo vseh pet ustavnih sodnic in predsednik ustavnega sodišča Miroslav Mozetič. Proti zavrženju pritožbe pa so bili sodniki Mitja Deisinger, Ernest Petrič in Jan Zobec, ki so dali odklonilna ločena mnenja. Zobec je v odklonilnem ločenem mnenju po navedbah Reporterja podrobno utemeljil izjemnost primera. Po njegovem "bi se z vsebinsko odločitvijo okrepilo zaupanje v delovanje pravne države in njenih institucij, predvsem pa bi se okrepilo zaupanje v varnost ljudi pred arbitrarno uporabo (da ne rečem zlorabo) sredstev državne represije zoper kateregakoli posameznika". To sporočilo bi bilo po mnenju Zobca, da se ne sme zgoditi, da bi bil kdorkoli obsojen za abstraktna dejanja, ampak le za dejansko ravnanje.

Zobec je po navedbah Reporterja zapisal še, da si ne more zatiskati oči pred dejstvom, da je pritožnik vodja največje opozicijske stranke, da so za 13. 7. 2014 razpisane predčasne parlamentarne volitve ter da bo pritožnikov odhod na prestajanje dveletne zaporne kazni, ki je bila izrečena v flagrantno nepoštenem postopku, bistveno zaznamoval izid teh volitev. Zato primer naravnost kliče po zadržanju izvršitve z izpodbijano sodbo naložene zaporne kazni in po čim prejšnji odločitvi o ustavni pritožbi. "S tem bi bilo preprečeno, da bi na volilni izid padla senca dvoma v njegovo legitimnost - da ne omenjam možnosti sumničenj o zlorabah sodstva v politične namene in krepitve dvomov v samostojnost, neodvisnost ter poklicno integriteto vseh v ta postopek vpletenih institucij in njenih posameznih predstavnikov," po pisanju spletne strani piše Zobec.

Ustavni sodnik Ernest Petrič je v ločenem mnenju opozoril na nepopravljive posledice, ki bi nastale z Janševim odhodom v zapor, saj da je odvzem osebne svobode, poleg odvzema življenja, najhujši poseg v človekovo dostojanstvo in človekove pravice, še zlasti, če bi se kasneje izkazalo, da je bil poseg nezakonit. Petrič tudi opozarja, da ustavno sodišče v sklepu o zavrženju pritožbe po eni strani nakazuje možnost obstoja resnih kršitev človekovih pravic in potrebo resne in poglobljene ustavnopravno presoje, hkrati pa večina ustavnih sodnikov po drugi strani ugotavlja, da ni izpolnjen pogoj, ki se zahteva, da bi ustavno sodišče lahko odločalo o ustavni pritožbi pred izčrpanjem izrednih pravnih sredstev. Petrič meni, da sodbi prvostopenjskega in višjega sodišča glede storitve kaznivega dejanja "sprejema obljube" ne vsebujeta dovolj prepričljivih dokazov. Zato po Petričevem mnenju ni izključena možnost, da se utegnejo očitki pritožnika bodisi pred vrhovnim sodiščem bodisi pred ustavnim sodiščem izkazati za upoštevne in upravičene.

Tudi ustavni sodnik Mitja Deisinger je opozoril na nelogičnost sklepa o zavrženju Janševe pritožbe, v katerem piše, da je bila ustavna pritožba zavržena zato, ker je bila sicer izkazana zatrjevana kršitev človekovih pravic, vendar ne s tisto stopnjo očitnosti, ki je pogoj za izjemno predčasno odločanje. V obravnavani zadevi sta bila podana oba vsebinska pogoja, od katerih je odvisna odločitev o izjemnem predčasnem odločanju, po navedbah Reporterja še meni Deisinger. (STA, mm)