Nov poskus Janše, da bi javno mnenje obrnil sebi v prid

Dva dni pred odhodom v zapor prvoobtoženi v zadevi Patria, Janez Janša, nadaljuje s poskusi, da bi javno mnenje obrnil sebi v prid. Tako je danes sklical tiskovno konferenco, na kateri je tožilstvo obtožil, da je poljubno izbiralo dokumentacijo s Finske. Janša je na tiskovni konferenci predstavil nekatere dokumente iz finskega sodnega spisa v primeru Patria, ki jih ni moč najti v slovenskem sodnem spisu, in ki po njegovih besedah dokazujejo, da je bil sodni proces v primeru Patria v Sloveniji od samega začetka montiran. Več>>

Tožilec Andrej Ferlinc je za Radio Slovenija zanikal, da bi kadarkoli bremenilne ali razbremenilne zapise pustil zunaj sodnega spisa. Po njegovih besedah, je del poštenega sojenja prav to, da so v spisu tako obremenilni kot razbremenilni dokazi. "Na glavni obravnavi, ki sem jo spremljal, in tudi v postopku na drugi stopnji je bilo govora o vsaki najmanjši listini, ki je v spisovnem gradivu," je za radio poudaril Ferlinc.

Zahteva za varstvo zakonitosti, o kateri bo odločalo vrhovno sodišče (vloži pa se pri višjem sodišču), v nasprotju z rednimi pravnimi sredstvi (pritožba) ne zadrži izvršitve kazni. Če bo višje sodišče ravnalo v skladu z  dosedanjo prakso, bo Janševo zahtevo za varstvo zakonitosti na vrhovno sodišče poslalo skupaj z morebitnima zahtevama drugih dveh obsojencev v tej zadevi (Tone Krkovič in Ivan Črnkovič). Če bosta slednji seveda vloženi. Za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti je določen trimesečni rok. 

A višje sodišče je za STA napovedalo, da bodo izjemoma pohiteli in Janševo zahtevo za varstvo zakonitosti na vrhovno sodišče poslali nemudoma. Razlog za to je lahko zgolj v tem, da je zahtevi Janša očitno (naknadno?) pripel predlog za začasno zadržanje izvršitve kazni. Da bi vrhovno sodišče odločilo v tovrstni zadevi v enem dnevu se še ni zgodilo. Po zakonu lahko odloči o odlogu izvršitve kazni šele po preučitvi zahteve, torej preučitvi zadeve, o kateri so nižja sodišča razsojala več let. Poleg tega vrhovno sodišče (tako kot  ustavno) v zadnjih desetih letih ni odobrilo niti ene prošnje za odlog prestajanja kazni. Sploh pa ne obsojencu, ki poprej pristojnega nižjega sodišča z rednimi pravnimi sredstvi ni zaprosil za alternativno obliko prestajanja kazni in odlog izvršitve kazni.

Znašli smo se torej v povsem enakem položaju, kot smo mu bili priča zadnjih nekaj tednov, ko so o tej zadevi odločali ustavni sodniki. Če bodo vrhovni sodniki ravnali v skladu z zakonodajo in dosedanjo prakso, bo odločitev, kakršna koli že bo, vsekakor padla šele v času, ko bo Janša že prestajal kazen. Smo že zapisali, da je zahteva za varstvo zakonitosti izredno pravno sredstvo, ki se vlaga zoper pravnomočno obsodilno sodbo in ni namenjeno zadržanju izvršitve kazni, kot se skuša prikazati dva dni, preden je treba na Dob?

(sta, at, pp)