|  Politika

Afganistan, Južni tok in Karl Erjavec

O Sloveniji v Afganistanu naj odloči nova vlada ... pa tudi o vsem ostalem

Karl že ve, kaj bo počel in s kom se bo družil, če nekoč ne bo več v vladi...

Karl že ve, kaj bo počel in s kom se bo družil, če nekoč ne bo več v vladi...
© Borut Krajnc

O prisotnosti Slovenije v Afganistanu po letu 2014 naj odloči nova vlada, je v Bruslju povedal zunanji minister Karl Erjavec, ki opravlja tekoče posle. Tudi o slovenskem kandidatu za evropskega komisarja naj se odloči po volitvah, meni Erjavec in ocenjuje, da bi lahko Slovenija novo vlado dobila sredi septembra. Na vrhu zveze Nato v Chicagu smo se zavezali, da bomo še naprej sodelovali v Afganistanu po letu 2014, kako bomo sodelovali, pa težko rečem, ker je to tudi vprašanje za ministrstvo za obrambo, je povedal Erjavec. VEČ>>

Ob tem je spomnil, da je Slovenija po letu 2014 napovedala pol milijona dolarjev prispevka za Afganistan na leto, kar je občutno manj kot sedaj, ko je ta izdatek povprečno od 18 do 20 milijonov dolarjev letno. A ta vlada opravlja samo še tekoče posle, zato bi bilo prav, da o navzočnosti Slovenije v Afganistanu po letu 2014 v Natovi misiji Odločna podpora odloči nova vlada; to bi bilo najbolj korektno, meni zunanji minister. Obrambni minister Roman Jakič, ki opravlja tekoče posle, je sicer v začetku meseca opozoril, da bo morala Slovenija v kratkem sporočiti odločitev, ter zatrdil, da bo storil vse, da Slovenija ne bi bila edina, ki bi prišla na vrh v Walesu brez stališča.

Jakič je ob tem še izpostavil, da v primeru odločitve o sodelovanju v Natovi misiji v Afganistanu ne bi smelo biti vse breme na ramenih ministrstva za obrambo in Slovenske vojske, temveč je treba preučiti tudi druge oblike sodelovanja v civilni sferi. Države, ki sodelujejo v mednarodni operaciji Isaf, bodo po načrtih do konca leta končale vse bojne operacije v Afganistanu, nato pa namerava Nato v državi ostati z misijo za urjenje afganistanskih varnostnih sil Odločna podpora, ki ne bo bojna operacija. Erjavec sicer novo vlado pričakuje sredi septembra: "Če bodo stvari šle zelo hitro, če bo rezultat zelo jasen, pričakujem, da bi lahko imeli novo vlado v sredini septembra."

Nova vlada s polnimi pooblastili sredi septembra bi bila po njegovih besedah zelo pomembna, da Slovenija ne bi zamudila zadev, ki jih mora postoriti, in da bi bila nova vlada nared, ko se bo oblikovala nova Evropska komisija. "Dobra okoliščina je, da imamo volitve v tem trenutku, ker se tudi v Bruslju tečejo slepi krogi, se ne sprejemajo pomembne odločitve, ne izvaja se pritiska na članice. Povsem drugače bo potem septembra," meni Erjavec.

Tudi odločitev o kandidatu za evropskega komisarja bi bilo treba po Erjavčevih besedah sprejeti po volitvah. Na vprašanje, koga bi morala vlada imenovati, pa odgovarja: "Tistega, ki ima ustrezne izkušnje, ki pozna Bruselj in vsebino dela, ki jo bo pokril." Takih oseb je po Erjavčevih besedah v Sloveniji kar nekaj. O imenih za komisarskega kandidata pa minister ni želel govoriti, pripomnil je le: "Takšnih samooklicanih je polno ..."

Medtem ameriški zunanji minister John Kerry podpira dialog z Rusijo in tudi obisk vodje ruske diplomacije Sergeja Lavrova v Sloveniji, je poudaril zunanji minister Karl Erjavec po kratkem pogovoru s Kerryjem ob robu zasedanja ministrov zveze Nato v Bruslju. Povedal je še, da bosta z Lavrovom govorila tudi o Južnem toku. "Za slovensko javnost bi želel zelo jasno povedati, da John Kerry podpira dialog in tudi obisk Sergeja Lavrova v Sloveniji ter da pričakuje, da bom v pogovorih zastopal stališča zveze Nato in EU," je poudaril Erjavec v odzivu na zapise v medijih, da ZDA izražajo skrb in nezadovoljstvo zaradi obiska Lavrova v Sloveniji 8. julija.

Kerry je v kratkem pogovoru po Erjavčevih besedah povedal, da navedbe o nezadovoljstvu ne držijo in da podpira dialog, saj je ta tudi v duhu Natovih stališč, da zaveznice ohranijo dialog z Rusijo od veleposlaniške ravni navzgor, prekinejo pa praktično sodelovanje na nižjih ravneh. Na vprašanje, na čigavo pobudo sta govorila s Kerryjem, je Erjavec odgovoril, da sta "trčila", ker sedita zelo blizu, ter da mu ni dalo miru in ga je povprašal v zvezi s to zadevo, ker ga je zanimalo, s katere ravni so prišle informacije o nezadovoljstvu ZDA. "Že včeraj sem komentiral, da gre za dokaj nizke predstavnike zunanje politike ZDA, in današnji pogovor s Kerryjem je to potrdil," je dodal.

"Mislim, da je Slovenija ena redkih držav, kjer v notranji politiki razpravljamo o tem, ali je primerno, da grem v Moskvo, ali je primerno, da pride ruski zunanji minister v Slovenijo," je še dejal Erjavec. Z Lavrovom bosta na delovnem kosilu obravnavala vse odprte teme, od raznih kriz, odnosa Nata in Rusije, odnosa EU in Rusije ter nekatera gospodarska vprašanja, tudi projekt plinovoda Južni tok, je še povedal Erjavec. Slovenski minister od ruskega kolega na sestanku v Sloveniji pričakuje tudi informacije o nedavnem obisku ruskega predsednika Vladmirja Putina na Dunaju in o stališču Rusije do projekta Južnega toka.

"V Moskvi mi je bilo zagotovljeno, da je ruska stran zainteresirana za uresničitev projekta Južni tok, in zelo jasno mi je bilo povedano, da memorandum z Avstrijo ne vpliva na traso v Sloveniji, tako da boste verjetno lahko kaj podobnega slišali ob obisku Lavrova v Sloveniji," je dejal. Problem pa po Erjavčevih besedah ostaja to, da projekt po mnenju Evropske komisije ni usklajen s pravnim redom EU, zato je pogajanja z Rusijo o tem projektu začasno suspendirala. Po mnenju slovenskega ministra suspenz ni smiseln, temveč bi se morala pogajanja nadaljevati, saj ne gre za tehnično, ampak za politično vprašanje.

Erjavec je tudi znova izpostavil prepričanje, da se brez ukrajinske krize projekt Južni tok ne bi tako zapletel, kot se je, ter ponovil stališče, da če se je bilo mogoče dogovoriti o Severnem toku, ne vidi razloga, zakaj se ne bi bilo mogoče dogovoriti tudi o Južnem toku. "Treba je pač ustvariti pravo politično klimo in potem se bodo zadeve premaknile," meni. Minister pričakuje, da bi lahko voditelji članic unije, po katerih gre trasa Južnega toka, to vprašanje odprli na vrhu konec tedna. "Lahko povem, da bodo predsedniki držav, kjer teče trasa, gotovo odprli to problematiko in povedali, da se z odločitvijo Evropske komisije ne strinjajo," je dejal.

Ob tem je Erjavec še opozoril, da se je treba zavedati, da tako kot slovenska vlada opravlja samo tekoče posle, tudi Evropska komisija v tem trenutku opravlja samo tekoče posle ter da suspenz nima tiste prave teže, kot bi jo imel, če bi se zanj odločila nova komisija s polnimi pooblastili. "Tudi to, da se bližata jesen in zima, bo prispevalo k temu, da se bodo pogovori v Bruslju začeli odvijati bolj intenzivno, verjetno tudi že z novo komisijo," je napovedal Erjavec. (STA, mm)

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.