Angela Merkel dobila "zaščiten" telefon

Nemška kanclerka Angela Merkel je po letu dni končno dobila svoj novi "varni" telefon s posebnim kriptografskim čipom, ki naj bi bil menda varen pred prisluškovanjem - predvsem ameriške NSA. Več >>

Sedaj naj bi bila nemška kanclerka res varna pred vohunjenjem ameriške NSA, zaradi katere je pred letom dni izbruhnil velik škandal, ki ga ni mogel umiriti niti Barack Obama, ko se je izkazalo, da NSA prisluškuje telefonom številnih najvišjih predstavnikov ameriških zaveznic po vsem svetu in med njimi tudi nemški kanclerki Angeli Merkel. V Nemčiji so lani zato sprejeli izredne smernice, v katerih je zapisano, da mora biti vsa vladna komunikacija šifrirana, zaradi česar so se politiki morali odpovedati telefonom iPhone. Ob Merklovi, ki je od ZDA zahtevala prekinitev te prakse, je bila zelo jezna tudi brazilska predsednica Dilma Rouseff, kar je bil eden od razlogov, da je brazilska vlada pri svojem nakupu letal dala prednost švedskim Gripnom in ne ameriškim F-16.

Vendar ima varnost tudi svojo ceno - Angela Merkel si je namreč izbrala telefon znamke BlackBerry Q10, v katerega je vgrajen kriptografski čip nemškega podjetja Secusmart iz Dusseldorfa. Za razbijanje šifre programa Secusmart naj bi z današnjo tehnologijo, vsaj po navedbah podjetja, elektronski vohuni potrebovali kar 149 milijard let. Omenjeni procesor pa ni poceni - njegova vgradnja stane kar 2500 evrov. In ne samo to - tisti, ki se želijo s pomočjo tega čipa pogovarjati po zaščiteni liniji, si morajo tudi sami nabaviti telefon z omenjenim čipom. To seveda pomeni, da bo kmalu vsa nemška vlada morala globoko seči v žepe davkoplačevalcev, če bo želela zagotoviti, da se bodo člani vlade med seboj lahko pogovarjali brez bojazni, da njihove pogovore snema in prestreza ameriški "veliki brat".

Vgradnja novega čipa je bila tako zahtevna, da je morala Angela Merkel na svoj telefon s kriptograsko zaščito čakati več kot leto dni. Dobra stran pa je ta, da bo s tem telefonom nemška kanclerka lahko dostopala tudi do varnega intranetnega omrežja nemške vlade preko VPN omrežja in da bodo šifrirana tudi njena SMS sporočila ter brskanje po spletu. Zanimivo je, da Angela Merkel ni edina, ki je pristaš kanadskega podjetja BlackBerry - da bi bila ironija večja, na to znamko prisega tudi ameriški predsednik Barack Obama, ki je seveda eden od najbolj odgovornih za vsesplošno prisluškovanje, ki ga izvajajo ameriške obveščevalne agencije.

To prisluškovanje je že privedlo do različnih procesov "zapiranja" svetovnega spleta, od zahtev v Nemčiji, da nemške elektronske komunikacije ne bi smele več zapustiti ozemlja Nemčije, do izgradnje posebnih podvodnih kablov držav BRICS-a, ki bi bili izven nadzora ameriških podjetij, do različnih strojnih postopkov šifriranja. Tudi v Rusiji že prodajajo pred NSA "varne" telefone, ki naj ne bi imeli "zadnjih vrat" za prisluškovanje, in načrtujejo veliko prenovo vladnih računalnikov z vgradnjo "varnih" domačih procesorjev. Ameriški Apple je prav zaradi velike pozornosti, ki so jo kupci njegovih izdelkov pričeli posvečati varnosti najnovejših operacijskih sistemov, že vgradil tehnologijo "naključnega" spreminjanja ključev za Wi-fi in še nekatere spremembe, ki krepijo anonimnost uporabnikov. Apple je pri tem bolj zagret za varnost uporabnikov v primerjavi z Googlom, Microsoftom ali proizvajalci androidnih telefonov, saj predvsem Google "služi" na račun podatkov, ki jih prejema od uporabnikov, medtem ko Apple večino zaslužka pridobi s prodajo končnih izdelkov. Vendar je varnost za večino uporabnikov vse pomembnejša na seznamu prioritet. Nekdanji ameriški obveščevalec Edward Snowden je namreč razkril, da naj bi ameriška NSA vsak mesec prestregla okoli 500 milijonov sporočil in komunikacij, kar pomeni tudi 20 milijonov telefonskih pogovorov in 10 milijonov prenosov internetnih podatkov - dnevno. Tea Wutte