Resnične grožnje ali zgolj sproščanje

Ameriško Vrhovno sodišče bo presojalo, ali so fotografije, ki prikazujejo nasilje, in grožnje, objavljene na Facebooku in drugih družabnih omrežjih, resnična grožnja drugim ali zgolj neškodljivo jezno govoričenje, ki ga spodbuja »digitalni pogum« in ga ne gre sodno prganjati, je poročal Washington Post. Več>>

Na skoraj štiri leta zapora obsojeni moški iz Pensilvanije, ki ga je sodišče obsodilo zaradi objavljanja zloveščih fotografij in groženj nekdanjim sodelavcem, uslužbencem organov pregona in nekdanji ženi, se je na Vrhovno sodišče pritožil, češ da je šlo pri njegovih objavah zgolj za izražanje pravice do svobode govora. Objave so bile zgolj način, kako se spopasti z osebnimi težavami, in ne dejanske grožnje, bo poskušal prepričati sodišče.

Obamova administracija po poročanju Washington Posta meni, da sodišče primera ne bi smelo obravnavati, saj je pri grožnjah dejansko vse enako kot pri drugih primerih, različen je le medij, prek katerega so bile izražene.

Pobudo Pensilvančana – ta je med drugim o ženi pa zapisal, da »je en način, kako te ljubiti, in tisoče, kako te ubiti«, da bo razstrelil osnovno šolo ter da se je komaj zadržal, da ne bi zabodel agentke FBI-ja, ki ga je obiskala zaradi njegovih groženj na Facebooku – pa so podprle nekatere nevladne organizacije, ki si prizadevajo za svobodo govora. Čeprav so bile njegove besede »sočne«, naj bi hkrati opozarjal, da gre zgolj za domišljijo.

Čeprav grožnje sicer ne uživajo zaščite pravice do izražanja, bo sodišče presojalo, ali federativno pravo ZDA za obsodbo »zahteva dokaze, ali gre pri izraženih grožnjah za dejanski namen groziti«.

Obsojeni je namreč v zaporu končal zato, ker je nižje sodišče presodilo, da je tisti, ki grozi, kriv, če je drugi, na kogar se je grožnja nanašala, grožnjo dojel kot resnično.

Odvetnik obsojenca, ki se je pritožil na Vrhovno sodišče, pa meni, da je to napačen pravni standard in da bi morala sodišča presojati, ali je z grožnjami resno mislil grozeči.

Svojo argumentacijo je oprl na sodbo Vrhovnega sodišča iz leta 2003, ko je izničilo prepoved zažiganja križev v zvezni državi Virginia. Ku Klux Kalanu, ki se je te prakse posluževal, bi morali dokazati, da je s tem res hotel ustrahovati nekoga, so takrat odločili sodniki. (dv)