V Odesi na delu fašizem

Dogodki, ki so se pripetili maja letos v Odesi, niso zbudili resnejše pozornosti svetovne javnosti, vendar so udeleženci neredov sklenili potovati po Evropi in o njih sami spregovoriti. Eden izmed njih je Oleg Muzika. Oleg, ki je prejšnji teden obiskal Ljubljano, je politični aktivist in pomočnik poslanca mestnega sveta Odese. Več >>

Nova vlada v Kijevu se je po prihodu na oblast pričela ukvarjati z ideologijo, namesto z ekonomijo, pripoveduje Muzika. Na jugovzhodu Ukrajine se je organizirala tamkajšnja civilna družba in pričela razpravljati o prihodnosti Odese in celotne države. Takrat še ni obstajala zahteva po delitvi Ukrajini, ampak federalizaciji: »Mi bi hodili k njim smučat v Karpate, oni pa k nam na morje,« razlaga Oleg.

V Odesi so vsako nedeljo po dogodkih na Majdanu na Kulikovem polju, ki se nahaja 200 metrov od doma sindikalistov, potekala zborovanja, na katerih se je na vrhuncu dogajanja zbralo okoli 25. 000 ljudi. 2. maja, ko je potekalo eno izmed takšnih zborovanj in je bila napovedana tekma med odeškim Črnomorcem in Metalistom iz Harkova, so v mesto prispeli pristaši navijaške skupine Ultras, ki so jih zbrali iz celotne države. To je po Olegovih besedah storila kijevska oblast, ker je začutila nevarnost, da bi družba v Ukrajini zaznala fašizem.

Skrajna desničarka skupina Ultras je izpeljala provokacijo, v kateri so bili ubiti štirje ljudje. Ultras je za to obdolžila ljudi na Kulikovem polju. Svojci so v neposrednem prenosu videli dogajanje in demonstrante, jih obvestili in prosili, naj se umaknejo, a se niso, ker so menili, da bo sledil pretep s pestmi, ne pa oboroženi spopad. »Mnogi mislijo, da je mesto Odesa junak. Če bi se umaknili, bi bežali vse tja do Krima, a to je naše mesto,« opisuje dogajanje Oleg.

Ko se je množica 3000 skrajnežev približala zboru, se je okoli 300 zbranih, med njimi tudi Oleg, na polju umaknilo v dom sindikalistov. Sledilo je razbijanje oken, metanje dimnih bomb, vdor v prostore, požiganje, pobijanje in posiljevanje in nekaj manj kot 50 smrtnih žrtev. Policisti so ob tem le stali in gledali, kaj se dogaja, neodzivni so bili tudi gasilci, ki so prišli šele eno uro zatem, ko so padle dimne bombe in požiganja, čeprav je gasilski dom oddaljen le 10 minut vožnje z avtomobilom. Ob 11. zvečer se je dim razkadil in Oleg je preveril, kaj se je zgodilo z ostalimi. »Rešila« ga je policija, ki ga odpeljala in aretirala skupaj s 116 preživelimi v domu.

Dan po aretaciji, ki jih je obtoževala množičnih nemirov in umorov, so dobili odvetnika in čez dva dneva je preiskovalni sodnik sestavil obtožnico. 116 preživelih je potem rešilo 5000 someščanov in someščank, ki so prišli pred policijo in zahtevali njihovo osvoboditev.

Mestne oblasti so kmalu za tem pričele s preiskavo, vendar pravijo, da bo to težko, ker nimajo dovolj dokazov, čeprav obstaja mnogo avdiovizualnega materiala. Preiskava bo nadvse težka, ker se je obnova doma sindikalistov že začela. Tudi organizacija OVSE namerava izvedeti, kaj se je zgodilo v Odesi, in Oleg se sprašuje: »Kako bodo to temeljito storili, če bodo zakrili sledi?«

Oleg pravi, da so glavni krivci za nerede v Odesi Oleksandr Turčinov, Arsenij Jatsenjuk in Arsen Avakov. To je v njihovem interesu, saj je Odesa pristaniško mesto, skozi katerega se razvažata jeklo in premog, ki prihajata iz Donetska in Luganska.

Na vprašanje, kakšne so socialne in ekonomske razmere v državi, odgovarja, da sedaj znaša povprečna ukrajinska plača 150 dolarjev, dohodki so padli za 50 odstotkov, podražile so se tudi komunalne usluge: »Ljudje danes živijo od ideologije hladilnika, če je poln, je dobro, če je prazen, slabo.«