Vetrovi pospešujejo taljenje ledu

Pozabljeni učinki vetrov so prinesli presenetljiva odkritja o vse hitrejšem topljenju ledu na Antarktiki. V Kiribatiju so si zaradi hitrega dvigovanja morja že kupili prvi »rezervni otok«.

Že tako slabe napovedi o vse večji hitrosti klimatskih sprememb so te dni dobile še novo potrditev. Avstralski znanstveniki so namreč ugotovili, da v dosedanjih modelih klimatskih sprememb raziskovalci niso v pravi meri upoštevali vplivov vse toplejših antarktičnih vetrov na topljenje ledu in to predvsem na Antarktiki. Kot opozarja Peter Hannam v The Sydney Morning Heraldu, je to "o moj bog" trenutek za vse znanstvenike, ki se ukvarjajo s tem vprašanjem. Posledice te "napake" bi lahko bile zelo pomembne tudi za Avstralijo in številne obmorske države na svetu, saj bi v naslednjih 200 do 500 letih lahko prišlo do dviga ravni morja za okoli 3 metre. To pa bi lahko spremenilo tudi trenutne morske tokove, opozarja Paul Spence, oceanograf na Centru za preučevanje klimatskih sprememb na Univerzi NSW. Več>>

»Če danes kupujete zemljo v Avstraliji in želite, da jo nasledijo tudi vaši otroci in njihovi vnuki, potem bi predlagal, da kupite zemljo, ki bo nekaj metrov nad sedanjo višino morja. To je bilo prvič, da sem pogledal svoje znanstvene podatke in si dejal 'o, moj Bog, to je zelo zaskrbljujoče'. To je bil trenutek, ko si želite, da bi se zmotili in da se to ne bi dogajalo,« pojasnjuje Paul Spence. Temperatura morja pod ledom naj bi se namreč tudi zaradi doslej neupoštevanih učinkov toplejših vetrov dvignila za štiri stopinje.

Študija, ki jo je naredila neka druga raziskovalna skupina je ob tem pokazala, da so vetrovi v južnem oceanu pričeli pihati z 10 do 15 odstotki večjo močjo, kot je bilo to običajno doslej, ter da pihajo 2 do 5 stopinj bliže južnemu polu.

K topljenju ledu prispeva tudi ozonska luknja, ki se sicer v zadnjem času – zaradi manj nevarnih plinov, ki se izpuščajo v ozračje – vendarle nekoliko zmanjšuje, vendar vse pozitivne učinke tega odplavljajo povišane vrednosti ogljikovega dioksida v ozračju, ki ustvarjajo učinek tople grede.

Raziskovalna skupina dr. Paula Spenca je pri svojih izračunih svoje podatke preverila s pomočjo 30 modelov, ki jih uporablja tudi Mednarodna konferenca o modeliranju klimatskih sprememb.

Simulacije so pokazale presenetljive rezultate in dokazale, da ni potrebno veliko vetra za povečanje taljenja ledu. Dodaten veter namreč »resnično dramatično pospeši« pogoje in hitrost klimatskih sprememb. Ob tem že 10 centimetrov višja raven morja za trikrat poveča možnost poplav v obmorskih regijah.

Kaj to pomeni, je svetu nedavno odkrila Republika Kiribati – otoška državica, v sestavi katere je tudi otok Millennium. Otok ima na najvišji točki šest metrov nadmorske višine, zato je zaradi dvigovanja morja zelo ogrožen. Predsednik Kiribatija je zato nedavno podpisal pogodbo o nakupu drugega otoka, ki se nahaja okoli 2000 kilometrov stran. Gre za okoli štirinajst kvadratnih kilometrov velik otok Vanua Levu, drugi največji otok otočja Fidži. Prebivalci Milenniuma bi se tako v primeru dvigovanja ravni morja lahko zatekli na svoj "novi otok". Morje se namreč v trem delu sveta dviguje štirikrat hitreje kot drugje, v povprečju 1,2 centimetra letno. V nekaj desetletjih bo zato otok najverjetnej popolnoma potopljen.

Predsednik Kiribatija Anote Tong je dejal, da upa, da ne bo potrebno vseh prebivalcev preseliti na novi otok, toda »če bi bilo to potrebno, potem bi to lahko storili«. V državi namreč živi okoli stotisoč ljudi, ki so razpršeni po 33 otočkih z okrog 500 kvadratnimi kilometri površine.

Svoj novi otok so kupili od angleške cerkve, ki jim ga je prodala za 8,7 milijona dolarjev. S tem je Kiribati postal prva država, ki je za svoje prebivalce kupila rezervno ozemlje zaradi klimatskih sprememb.

»Med manjšimi otoškimi državami je Kiribati naredil še največ za prihodnje potrebe prebivalstva. Vlada je sprejela program 'preselitve z dostojanstvom', zato da bi ljudem omogočila, da si najprej najdejo zaposlitev v okoliških državah, na primer Novi Zelandiji. S tem se želijo izogniti situaciji, da bi se nekega dne morali soočiti s humanitarno evakuacijo,« opozarja François Gemenne, strokovnjak za migracije na Univerzi Saint Quentin v Versailesu. Vendar se je ob tem potrebno zavedati, da številni prebivalci sveta, ki jih bodo prizadele okoljske spremembe, morda ne bodo imeli ne denarja in ne časa, da bi si pravočasno zagotovili »rezervno domovino« in streho nad glavo. Zato bi države sveta k temu problemu morale pristopiti organizirano – kar pa se, žal, še vedno ne dogaja.