|  Politika

Juncker pričakovano novi predsednik Evropske komisije

Na današnjem plenarnem zasedanju so evropski poslanci potrdili Jean-Clauda Juncklerja za novega predsednika Evropske komisije. Za Juncklerja je glasovalo 422 poslancev, proti jih je bilo 250. Več >>

Najdaljši staž premiera v Evropi

Jean-Claude Juncker je bil na čelu luksemburške vlade od leta 1995 do lani in se je ponašal z nazivom premiera z najdaljšim stažem v Evropi. V arhitekturi EU je bil dolga leta "obraz" območja z evrom, saj je vodil evroskupino, v kateri so zbrani finančni ministri evrskih držav. Danes mu je uspel nov naskok - na mesto predsednika Evropske komisije.

Danes 59-letni Juncker, rojen 9. decembra 1954, je povojni otrok. Oče, ki naj bi pomembno vplival na njegovo življenje, je bil med drugo svetovno vojno prisilno rekrutiran v nemško vojsko, sicer pa je bil sindikalist in jeklarski delavec.

V Strasbourgu v Franciji je študiral pravo in leta 1980 postal odvetnik. Vendar tega poklica ni nikoli opravljal, saj je začel delovati v luksemburški Krščansko-socialni stranki (CSV).

Leta 1982 je postal državni sekretar na ministrstvu za delo in odtlej je ves čas sodeloval v luksemburški vladi.

Leta 1984 je bil prvič izvoljen v luksemburški parlament in je v vladi Jacquesa Santerja prevzel položaj ministra za delo. Tik pred volitvami leta 1989 je bil hudo poškodovan v avtomobilski nesreči, po kateri je bil dva tedna v komi.

V času pogajanj o maastrichtski pogodbi, ki predstavlja temelj evropske monetarne unije, je bil finančni minister, januarja 1995 pa je nato postal še premier.

Med letoma 2005 in 2013 je bil na čelu evroskupine, v kateri sedijo finančni ministri držav z evrom. Po uveljavitvi lizbonske pogodbe, ki je formalizirala delovanje te skupine, je bil januarja 2010 izvoljen za njenega prvega predsednika za mandat dveh let in pol.

Mandat so mu nato julija 2012 podaljšali, a je takrat napovedal, da se bo umaknil najkasneje v začetku leta 2013, kar je tudi storil. Nasledil ga je Nizozemec Jeroen Dijsselbloem.

Vmes se je Juncker leta 2009 neuspešno potegoval za položaj predsednika Evropskega sveta, ki ga je nato zasedel Belgijec Herman Van Rompuy.

Juncker je znan po svojem ostrem jeziku in ni nikoli skoparil s kritikami na račun prestolnic, vključno z Berlinom in Parizom. Kot tak razumljivo ni bil najboljši kandidat za tedanja krojača evropske politike, nemško kanclerko Angelo Merkel in francoskega predsednika Nicolasa Sarkozyja.

Nek evropski uradnik je nekoč komentiral, da ima luksemburški premier "dve katastrofalni hibi - ima svoje mnenje o stvareh, in to mnenje tudi izrazi".

Juncker je znan tudi po svojem smislu za humor ter kot ljubitelj konjaka in verižni kadilec. Poleg materne luksemburščine govori tekoče nemško, francosko in angleško - čeprav mu angleščina očitno ne diši najbolj, saj je na soočenjih pred letošnjimi volitvami raje izbral nemščino ali francoščino.

Je predan evropskemu projektu in leta 2006 je za to prejel tudi eno najprestižnejših evropskih nagrad, nagrado Karla Velikega.

Čeprav je ves čas deloval v luksemburški desnosredinski CSV, pogosto zagovarja tudi stališča, ki so bolj značilna za levico. "Juncker je najbolj socialističen krščanski demokrat, kar jih je," je pred časom ocenil donedavni vodja Zelenih v Evropskem parlamentu Daniel Cohn-Bendit.

Pred majskimi evropskimi volitvami je Evropska ljudska stranka (EPP) Junckerja izbrala za svojega vodilnega kandidata, t.i. spitzenkandidata, ki naj bi v primeru zmage EPP na volitvah postal novi predsednik Evropske komisije.

Mnogi se s tovrstnim tolmačenjem določb lizbonske pogodbe, ki je izbiro predsednika komisije tesneje povezala z izidom evropskih volitev, niso strinjali in vztrajanje Evropskega parlamenta, da mora ta položaj prevzeti Juncker, je sprožilo oster spor v EU.

Največji nasprotnik Junckerja je bil britanski premier David Cameron, ki je grozil, da se bo "vse do konca" boril proti njegovemu imenovanju. Juncker naj bi namreč poosebljal staro gardo evropskih federalistov in bruseljskih "insajderjev", ki je odmaknjena od ljudi in ni sposobna uresničiti reform, kakršne terjajo evropski volivci.

Na koncu je bil Cameron na vrhu EU konec junija preglasovan, saj je poleg njega proti Junckerju glasoval le še madžarski premier Viktor Orban.

Politični veteran je tako kljub vsem kritikam in dvomom postal kandidat Evropskega sveta za naslednika Portugalca Joseja Manuela Barrosa na čelu komisije, danes pa so ga na ta položaj po pričakovanjih potrdili še evropski poslanci. (sta, mg)

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.