STA, mm

 |  Politika

Poraz slovenske zunanje politike?

Erjavec obžaluje sodbo sodišča v Strasbourgu

Erjavec je izpostavil, da sodba nima zveze s problemom Ljubljanske banke v Zagrebu.

Erjavec je izpostavil, da sodba nima zveze s problemom Ljubljanske banke v Zagrebu.
© Borut Krajnc

Zunanji minister Karl Erjavec, ki opravlja tekoče posle, je v Bruslju izrazil obžalovanje, da Evropsko sodišče za človekove pravice, ki je minuli teden Sloveniji naložilo poplačilo vseh varčevalcev Ljubljanske banke, ni upoštevalo vseh okoliščin in vseh dejstev. Obžaluje tudi, da ni upoštevalo, da gre za vprašanje nasledstva. Tudi pravni strokovnjaki v Sloveniji, in to ugledni, so enakega mnenja, da je bila Sloveniji storjena krivica, je dejal slovenskim novinarjem ob robu zasedanja zunanjih ministrov EU. VEČ>>

Na novinarsko vprašanje, ali razume sodbo kot poraz slovenske zunanje politike, glede na to, da se je govorilo, da bo izid ugoden, in ali se lahko podobno zgodi v primeru arbitraže o meji, je poudaril, da pri tem vprašanju ne gre za zunanje zadeve. Po njegovi oceni gre za podoben primer kot pri vprašanju izbrisanih. "Vemo, da so bili izbrisani pristojnost ministrstva za notranje zadeve, tukaj pa gre za finančne zadeve Ljubljanske banke, ki sodi v pristojnost ministrstva za finance". Stvar ministrstva za finance pa je tudi, "da bo v nadaljevanju tudi povedalo, kako se bo sodba implementirala," je pristavil.

Tega, ali bi bil stečaj Ljubljanske banke rešitev za pridobitev sredstev za poplačilo varčevalcev, pa ni mogel komentirati, saj ni finančni strokovnjak. "Prepustimo strokovnjakom na ministrstvu za finance, bančnim strokovnjakom, vemo, da gre za bančno zgodbo iz devetdesetih let. Meni je edino žal, da nam ni uspelo na velikem senatu dokazati, da gre za vprašanje sukcesije," je odgovoril. Spomnil je, da je sodišče že na prvi stopnji razsodilo proti Srbiji in Sloveniji in da je bil uspeh že to, da je zadeva sploh prišla na veliki senat. "Žal pa tam pač očitno ni bilo zadosti argumentov, da bi uspeli s svojim stališčem," je dejal.

Izpostavil je še, da sodba nima zveze s problemom Ljubljanske banke v Zagrebu, "saj gre tam za prenesene vloge, za zahtevek Hrvaške". Sodba pa zadeva zahtevke posameznikov, ki niso nikdar mogli do svojega denarja. Bivši dolgoletni zunanji minister Dimitrij Rupel je to, da sodišče v sodbi ni upoštevalo ne nasledstva niti teritorialnega načela, ki sta bila med temeljnimi argumenti Slovenije, dejal, da je "tako kot mnogi kolegi v različnih liberalnih in demokratskih vladah tudi on verjel, da je mogoče slovenske gospodarske oz. finančne interese zavarovati z mednarodno pogodbo".

Spomnil je, da je 29. junija 2001 v imenu Slovenije podpisal sporazum o vprašanjih nasledstva. Glede na to, da je šlo za negativno dediščino federacije, ne pa Narodne banke Jugoslavije, je sporazum predvideval pogajanja med naslednicami. "To pogodbo pa je - podobno kot še pogodbo o državni meji, kot je bil sporazum Drnovšek-Račan iz leta 2001, in mnogo drugih dogovorov, spodkopala Hrvaška," je dodal.

Glede tega, ali je Slovenija ravnala prav, ko je vztrajala pri teh načelih in varčevalcev ni poplačala že prej, pa je dejal, da "predpostavlja, da bi se lahko Slovenija bolje branila in skrbela za svoje 'nacionalne interese' v Strasbourgu, vendar je bila neodločna". "Stališču slovenske vlade so že od začetka oporekali npr. Milan Kučan, France Bučar in Jože Mencinger, ki so govorili, da mora Slovenija izplačati devizne vloge Bosancem in Hrvatom," je dodal. O tem, ali je po sodbi v Strasbourgu reševanje vprašanja varčevalcev še mogoče v okviru nasledstva, pa je dejal, da se glede na to, kar danes vemo o poslovanju Ljubljanske banke, tudi njemu "pojavljajo dvomi, vendar je glavni problem doslednost". Slovenija je imela do vstopa Hrvaške v EU in zvezo Nato boljšo pogajalsko pozicijo, ki je ni izkoristila, je še ocenil.

Spomnimo, Evropsko sodišče za človekove pravice je v primeru Ališić in drugi, tožbi treh varčevalcev iz BiH vseh naslednic SFRJ, minulo sredo razsodilo proti Sloveniji in Srbiji glede starih deviznih vlog v LB oz. Investbanki. Veliki senat sodišča jima je v končni sodbi naložilo, da morata v letu dni najti sistemsko rešitev za izplačilo vseh varčevalcev, ki še niso bili poplačani.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.