Igor Mekina

 |  Svet

Kaj je res in kaj špekulacija?

Ameriški obveščevalci so predstavili podatke o ruski pomoči ukrajinskim separatistom, novinar Robert Parry pa trdi, da ameriški obveščevalci proučujejo posnetke odgovornih za sestrelitev v »ukrajinskih uniformah«

Iz Harkova sta proti Nizozemski poleteli prvi letali s posmrtnimi ostanki žrtev ukrajinske letalske tragedije.

Iz Harkova sta proti Nizozemski poleteli prvi letali s posmrtnimi ostanki žrtev ukrajinske letalske tragedije.
© Getty Images

Informacijska vojna za interpretacijo sestrelitve malezijskega potniškega letala nad Ukrajino se nadaljuje tudi potem, ko je vlak s posmrtnimi ostanki žrtev že zapustil območje, ki ga nadzorujejo uporniki v vzhodnem delu Ukrajine. Čeprav svetovno javno mnenje za sestrelitev večinoma že krivi Rusijo oziroma ruske upornike v vzhodnem delu Ukrajine, so odgovori na številna vprašanja še vedno nepopolni. VEČ>>

Potem ko je rusko ministrstvo za obrambo razkrilo, da je imela ukrajinska vojska v območju preleta civilnega letala več protiletalskih sistemov BUK ter da je v oddaljenosti 3 do 5 kilometrov blizu malezijskega Boeinga 777 letel ukrajinski Su-25, ki lahko zadene cilje tudi z raketami zrak-zrak do oddaljenosti 12 kilometrov (in do 5 kilometrov zadene natančno), je namreč tudi urad direktorja ameriške Nacionalne varnosti objavil celo vrsto zaupnih podatkov, na podlagi katerih ameriški obveščevalci sklepajo, da je pri sestrelitvi malezijskega letala šlo za napako raketnega operaterja pod poveljstvom ruskih separatistov. Kljub temu pa tudi to poročilo potrjuje, kot so takoj poudarili ruski mediji, da ZDA nimajo podatkov, ki bi dokazovali neposredno zvezo med sestrelitvijo in Rusijo

Ameriški satelitski posnetki naj bi potrjevali veliko aktivnost v bližini baze Rostov, ki naj bi postala glavno mesto podpore separatistom v Ukrajini, sestrelitev potniškega letala pa naj bi bila po analizi socialnih omrežij, satelitskih posnetkov in tudi poškodb vidnih na ostanku letala, posledica eksplozije rakete v bližini letala. To potrjujejo tudi luknje na ostankih letala, ki jih sicer običajno naredijo šrapneli

Po oceni ameriških obveščevalcev se uporniki na ruski strani meje šolajo, preko meje pa dobivajo tudi vojaško opremo in drugo pomoč. Avtentične naj bi bile tudi izjave upornikov, ki so na socialnih omrežjih najprej zatrjevali, da so sestrelili vojaško letalo, nato pa presenečeni poročali, da je bilo letalo civilno. Možnost, da naj bi na letalo streljale ukrajinske sile, so v ameriškem uradu za Nacionalno varnost izključili, videli pa so znake, da naj bi bili protiletalski sistemi BUK pred nesrečo transportirani iz Rusije v Ukrajino in po nesreči vrnjeni v Rusijo. Zatrdili so tudi, da obveščevalci do nesreče niso vedeli, da naj bi ruski uporniki imeli tako učinkovite rakete, zavrnili pa so tudi odgovor na vprašanje, ali so informacije o okrepljeni vojaški dejavnosti pred nesrečo sporočili letalskim prevoznikom.

Zanimivo pa je, da naj bi večkrat nagrajeni nekdanji novinar Associated Pressa Robert Parry (eden od tistih novinarjev, ki so razkrili afero Iran-Contra, pozneje pa je postal urednik Bloomberga in ustanovil neodvisen portal Consortiumnews) od vira v ameriški obveščevalni službi, »ki je že večkrat podal točne informacije v preteklosti«, dobil informacijo, da imajo ZDA satelitske slike, ki dokazujejo, da naj bi letalo sestrelila raketna baterija, ki je pod nadzorom ukrajinske vlade in enot oblečenih v uniforme, ki so videti kot ukrajinske. Parry naj bi dobil informacijo, da ameriški obveščevalci še zmeraj proučujejo slike oseb v ukrajinskih uniformah in ocenjujejo, ali bi to lahko uničilo primer oziroma obtožbe zoper upornike

Parry komentira tudi oceno ameriških obveščevalcev o možnem prebežniku iz ukrajinske vojske, ki naj bi sprožil raketo. »Izjava o ukrajinskem prebežniku bi pojasnila, zakaj nekateri analitiki menijo, da so videli osebe v ukrajinskih uniformah ob protiletalski bateriji v vzhodni Ukrajini. Vendar obstaja tudi druga očitna razlaga, ki jo ameriška obveščevalna skupnost ne želi sprejeti: da so raketo izstrelili tisti, ki so delali za ukrajinsko vojsko,« ocenjuje Parry.

Vendar gre pri teh navedbah po oceni ameriških obveščevalcev za poskus obtoževanja žrtev. Kot možen vzrok za sestrelitev ameriški obveščevalci navajajo dejstvo, da so bili uporniki slabo šolani za uporabo zmogljivejših protiletalskih raket ali pa raketni sistemi SA-11 niso imeli dostopa do vseh radarjev in druge opreme, ki jim običajno sicer pomaga razlikovati sovražna in prijateljska letala. Po drugi strani pa Robert Parry dvomi, da bi Rusija upornikom predala nepopolne sisteme, s katerimi bi upravljali slabo šolani vojaki, če so vedeli, da lahko ti sistemi sestreljujejo tudi letala na višinah, na katerih letijo civilna letala.

Prav zato temu nekatera vprašanja v zvezi z malezijskim letalom še zmeraj ostajajo nepojasnjena. Zanimivo je na primer pričevanje indijskih pilotov, ki so bili samo 90 sekund oddaljeni od malezijskega letala v spornem zračnem koridorju in so lahko spremljali pogovor med nadzorom letenja v Kijevu in malezijskim letalom. Indijski piloti so lahko osupli opazovali, kako je malezijsko letalo nenadoma izginilo iz komunikacije in se ni odzvalo niti na njihove klice, še prej pa so slišali, da je letalo iz kontrole poletov v Kijevu dobilo inštrukcije, da naj »leti naravnost«, kar se je po oceni indijskih virov za letalo postalo usodno. Civilna letala namreč po zraku letijo cik-cak, iz enega območja nadzora v drugega. Področje vzhodne Ukrajine je bilo razdeljeno na pet območij, toda malezijsko letalo je dobilo navodilo, da leti »naravnost«, da torej območje upornikov preleti po najkrajši poti - kar je sicer običajno za vojaška letala.

Tudi civilni piloti imajo polete naravnost (»direct routing«), kadar jim jih dovolijo, menda radi, ker se na ta način varčuje s časom in gorivom, toda zelo mogoče je, da je takšen polet, skupaj z dejstvom, da je letalo letelo v spremstvu vojaškega lovca Su-25 ter ob tem še nad področjem upornikov, lahko igral določeno vlogo pri sestrelitvi letala.

Ameriški urad za nacionalno varnost je kot dokaz za svoje trditve o odgovornosti Rusije sicer priložil vrsto satelitskih posnetkov in celo grafiko, ki prikazuje, od kje naj bi bila raketa izstreljena (iz smeri pred letalom) in kako naj bi nato letalo strmoglavilo. Vendar grafika nima priloženih posnetkov, kjer bi se videla sama izstrelitev in prav tako ni mogoče videti razločnih posnetkov tistih, ki naj bi sprožili raketo. Ameriški obveščevalci za razliko od ruskih niso razkrili niti slik BUK-ov na področju upornikov, ki naj bi se pojavili in nato izginili, tako kot je bilo to očitno z ukrajinskimi BUK-i v bližini Donecka. Ameriški obveščevalci tudi priznavajo, da »ne poznajo imena, čina in niti nismo stoodstotno prepričani o državljanstvu« tistih, ki naj bi bili odgovorni za sestrelitev letala. To pa je v nasprotju z izjavami ukrajinskega predsednika Petra Porošenka, ki je dejal, da poznajo »točno mesto, s katerega je bila raketa izstreljena, točno kje je zadela letalo in mesto, kamor je padlo«.

 Porošenko je prav tako zanikal, da naj bi bila v bližini malezijskega letala v času sestrelitve ukrajinska vojaška letala. Vendar je namestnik ruskega obrambnega ministra dan pred ameriškimi razkritji satelitskih posnetkov pokazal ruske posnetke in radarske slike, iz katerih je razvidno, da je malezijsko letalo v oddaljenosti 3 do 5 kilometrov spremljal vojaški lovec, najverjetneje Su-25. »Radi bi izvedeli, zakaj je vojaško letalo letelo v civilnem koridorju skorajda v istem času in na isti višini kot potniško letalo,« je dejal Andrej Kartapolov, vodja operacij v generalštabu ruske vojske. Satelitski posnetki so istočasno potrjevali, da so bili ukrajinski sistemi BUK po sestrelitvi malezijskega letala takoj umaknjeni iz donecke regije.

Glede na to bi bilo mogoče pričakovati, da bodo ameriški obveščevalci razkrili slike uporniških BUK-ov in njihovo gibanje na območju upornikov, vendar se to ni zgodilo, čeprav naj bi bila ameriška satelitska oprema še zmogljivejša od ruske. Kartapolov je tudi navedel, da so v Rusiji 17. julija zabeležili intenziviranje radarskih signalov ukrajinskih protiletalskih sistemov, saj naj bi bilo 15. julija aktivnih sedem radarjev Kupol-M1 9S18, dan pozneje osem, 17. julija, na dan sestrelitve, pa devet radarjev, nato pa je število radarjev, ki so povezani z raketnimi sistemi, pričelo upadati in sedaj v povprečju delujeta samo še dva.

Za razkrivanje popolne resnice o sestrelitvi malezijskega potniškega letala nad Ukrajino bo zato potrebno počakati na rezultate mednarodne preiskave.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.