Drastične posledice Draghijeve obljube

Draghi pred investitorji v Londonu izgovoril besede, ki učinkujejo še danes. Dejal je, da bo ECB za to, da bo rešila evro, naredila vse, naj stane kolikor hoče

Kaj imata skupnega napihljiv delfin in predsednik Evropske centralne banke (ECB) Mario Draghi? Vsekakor več, kot bi rekli na prvi pogled. Delfin je pred štirimi tedni na umetnostnem sejmu v Baslu za neverjetnih pet milijonov dolarjev zamenjal lastnika, piše Die Welt. In to je bila bolj ali manj neposredna posledica govora Maria Draghija 26. julija 2012, ko je bila evrska kriza na vrhuncu. Takrat ni bilo vprašanje, ali bo Grčija morala iz območja evra, ampak kdaj se bo to zgodilo. VEČ>>

Čez lužo večina ni bila pripravljena staviti za to, da bo skupna evropska valuta preživela, pribitki na obresti za obveznice, s katerimi se zadolžujejo južne krizne države članice, so dosegli ravni, ki so jih privedle na rob bankrota. Ogenj je torej bil velik, ko je Draghi pred investitorji v Londonu izgovoril besede, ki učinkujejo še danes. Dejal je, da bo ECB za to, da bo rešila evro, naredila vse, naj stane kolikor hoče. To je bilo jamstvo za evro, na katerega so mnogi dolgo čakali. Hkrati je to bil preobrat v drami o evrski krizi.

Od takrat so pribitki za obrobne države drastično padli. Španija, ki je julija 2012 za svoje obveznice morala plačati 7,5-odstotne obresti, sedaj plačuje le še tretjino te vrednosti. Članice, ki so bile občasno odrezane od kapitalskih trgov, so se nanje spet lahko vrnile. Celo Grčija spet dobi denar od zasebnih investitorjev. Zdi se, da so se razmere v območju evra uredile.

Toda mir je varljiv, opozarja Heinz-Werner Rapp, glavni strateg za naložbe pri upravljavcu premoženja Feri. Tudi Michael Heise, glavni ekonomist Allianz, svari, da zaradi dolgo časa trajajoče politike tiskanja denarja nastajajo neravnotežja in precenitve. Glavni problem je, da je garancija ECB ukinila pomemben tržni mehanizem, kajti cene delnice iz Španije, Portugalske ali Grčije se ne določajo več po tem, kako veliko je tveganje za vlagatelje, ampak njihove obveznice bolj veljajo za idiotsko varno naložbo. Pribitke, ki jih je zanje treba plačevati, pa vlagatelji jemljejo kot neke vrste darilo.

A Draghi ni ukrepal le z besedami, saj je od julija 2012 skupaj s svojimi kolegi v stolpnici ECB v Frankfurtu še trikrat znižal temeljno obrestno mero. Banke morajo za naložbe svojih sredstev čez noč pri ECB celo plačati, pa tudi to, da bi ECB neposredno odkupovala obveznice, ni več tabu. ECB počne vse, kar je potrebno, kar danes pomeni predvsem preplavljanje trgov z denarjem, kar ameriška centralna banka počne že dolgo.

Ves ta denar povzroča, da so določena področja finančnega in tudi nepremičninskega trga skrenila s tirov. To se kaže predvsem na ameriškem delniškem trgu, kjer tiskarne denarja delajo s polno paro že dalj časa. Vrednost ameriških podjetij je zato na borzi spet trikrat višja od vrednosti, ki je navedena v njihovih bilancah, enako kot poleti 2007, pred izbruhom krize. Dividende pa hkrati znašajo samo še 1,9 odstotka, kar je 40 odstotkov pod povprečjem. V Evropi to prevrednotenje še ni tako veliko, a gre v to smer.

Posebej zanimivo je tudi, kaj se na trgu dogaja s tako imenovanimi ničvrednimi obveznicami. To so obveznice podjetij, za katera ni gotovo, da bodo svoje obveznice lahko poplačala. Praviloma takšna podjetja od vlagateljev zelo težko dobijo kapital in zanj morajo plačati visoke obresti. Sedaj jim vlagatelji obveznice, ki jih izdajo, dobesedno trgajo iz rok. V prvih mesecih letos so ta podjetja pridobila za 330 milijard dolarjev kapitala za rekordno nizko obrestno mero.

Hkrati pa varčevalci, ki imajo svoje prihranke na banki, dobivajo vse manj za obresti. Tudi to je posledica politike ECB. Dobra novica pri tem je, da je večina odgovornih v politiki in v centralnih bankah sedaj že ugotovila, da so te razmere nevarne. Za to imajo celo rešitev: tam, kjer so znaki, da nastaja balon, nameravajo ukrepati in pretiravanja preprečiti ali ustaviti. Problem pri tem pa je, da skušajo popačenje na trgu, ki so ga povzročili z dosedanjimi ukrepi, odpraviti z novimi ukrepi, ki bodo trg še bolj popačili.

Michael Heise pravi, da bi namesto tega morale centralne banke finančnim trgom poslati signale, da se obdobje tiskanja denarja bliža h koncu. Vlagatelje in varčevalce bi morale opozoriti in jim dati jasno vedeti, da so zadnja leta prinesla hitre in enostavne dobičke, a s tem bo kmalu, ko se bodo obresti spet zvišale, konec. Na tak način centralne banke lahko iz denarnega balona spustijo zrak.

Mario Draghi bi po dveh letih moral imeti nov govor, v katerem bi to napovedal. Ko se bo to zgodilo, bo verjetno tudi iz napihljivega delfina izpuščen zrak, vsaj pri njegovi ceni.