Naj papež izobči kapitalizem?

V zgodovini so papeži, kardinali in škofje izobčenje že uporabili za uveljavitev svoje moralne avtoritete

Po mnenju papeža Frančiška sta kapitalizem in neenakost izvor vseh socialnih problemov na svetu. Njegova apostolska svarila kažejo njegovo poslanstvo. Njegova moč, da bi spremenil svet, temelji na njegovi moralni avtoriteti, da prepriča ljudi, naj delajo, kar je prav. To ne velja le za 1,2 milijarde katoličanov, ampak za vsakogar. A moralno prepričevanje ima meje, zato papež uporablja še drugo orožje. To je redko uporabljeno in zelo učinkovito, to je moč izobčenja. VEČ>>

Ko jo je nazadnje uporabil, je Paul B. Farrell, kolumnist MarketWatch pomislil, če bi jo lahko uporabil tudi proti kapitalistom in kapitalizmu. Januarja je bil v južni Italiji skupaj s svojim dedkom umorjen 3-letni deček. V avtomobilu so našli njuni zogleneli trupli. »Ne ubijaj žensk in otrok,« naj bi bil mafijski kodeks časti. Prejšnji mesec se je jezen papež Frančišek vrnil v Kalabrijo, na domači teritorij »ene od najpremožnejših kriminalnih družin na svetu«.

Tam je 56 odstotna brezposelnost med mladimi, kar mafija zlorablja z obljubami za službe. Razočarani mladini ne ponuja le dela pri prekupčevanju z mamili, ampak tudi na področju izsiljevanja, prostitucije in pranja denarja. Papež je v Kalabriji daroval mašo pred 100 tisoč ljudmi, na kateri je povedal svojo obtožbo: »Kdor je v svojem življenju krenil po poteh zla, kot v primeru mafije, ni z bogom, ampak je izobčen.« To pomeni, da je izključen iz cerkve in ne more več prejemati blagoslovov in zakramentov.

To je pomemben korak. Kot je poročal CNN, je italijanska mafija dolgo prijateljevala s hierarhijo v Vatikanu. Papež Frančišek, nekdanji boksar z misijo, da bo spremenil svet, pa rad spreminja stvari. To je v njegovi krvi. Mafija je sedaj izobčenec, zavračajo jo verniki, izolirana je od hierarhije, s katero je stoletja prijateljevala. Sedaj je označena kot zlo.

Paul B. Farrell piše, da papeževa moč izvira iz njegove moralne avtoritete kot vodje rimskokatoliške cerkve. Več kot milijarda katolikov po svetu se ozira po njem, ko se sprašujejo, ali počnejo prave stvari. Močna stališča je izrekel tudi o kapitalizmu, neenakosti, revščini in socialni pravičnosti. Njegovo tvegano, odločno neposredno soočenje z mafijo je bilo močan primer njegovega načina vodenja. S tem si je okrepil moralno avtoriteto, zato bi lahko izobčil tudi kapitaliste.

Ker nima neposredne oblasti nad tistimi, ki niso katoliki, bi svoje ukrepe lahko usmerjal na posamezne kapitaliste, ki so katoliki, ali na kapitalizem kot ekonomsko ideologijo. Tako bi poslal sporočilo katoliškim in nekatoliškim kapitalistom po vsem svetu. Toda a bi uporabil to svojo moč?

V zgodovini so papeži, kardinali in škofje izobčenje že uporabili za uveljavitev svoje moralne avtoritete. Med njihovimi izobčenci so Henrik IV, Ivana Orleanska, Martin Luther, Elizabeta I, Henrik VIII, Fidel Castro, Jackie Kennedy. Nekateri so bili izobčeni, ker so se borili za enakopravno vključevanje šolarjev vseh ras v katoliške šole ali za načrtovanje družine, duhovniki in nune so bili izobčeni, ker so zahtevali, da bi ženskam bilo treba dovoliti, da postanejo duhovnice, da bi bilo treba dovoliti istospolne poroke.

Toda bi papež Frančišek uporabil svojo moč za to, da bi okrepil svoje sporočilo, da sta kapitalizem in neenakost izvor vseh socialnih problemov na svetu? Paul B. Farrell navaja, da je papež Frančišek človek z božjim mandatom. Čas bo morda prišel, ko bo postal ogorčen, kot je bil zaradi umora 3-letnega otroka in je zaradi tega izobčil mafijo. Papež Frančišek je rojen borec z železno pestjo v žametni rokavici, se smehlja a ne mara izgubljati. Torej svojo moč izobčenja lahko uporabi tudi proti kapitalizmu in kapitalistom.

Paul B. Farrell je sestavil strategijo z desetimi točkami za papeževo vojno proti kapitalizmu. 1: Neenakost je izvor vseh družbenih bolezni. Pomagaj revnim, zavračaj trge in špekulacije, napadaj strukturne razloge za neenakost ali nikoli ne boš rešil nobenega svetovnega problema. 2: Prosti trg, ki temelji na tezi, da bosta gospodarska rast in blaginja bogatih počasi prodrla do spodnjih plasti družbe, povzroča neenakost. Naivno zaupanje v kulturo uspeha in tisti, ki imajo ekonomsko moč, dušijo družbo. 3: Nikoli ne zaupaj v tako imenovano nevidno roko trgov in v rast dobičkov, ki so posledica odpuščanja zaposlenih. Svet potrebuje boljšo delitev prihodka.

4: Ideologije povečujejo bogastvo manjšine, povečujejo neenakost, večini ljudi onemogočajo blaginjo, ki jo uživa peščica srečnežev. Tako se rojeva nova tiranija, ki enostransko in neizprosno uveljavlja svoje zakone in pravila. 5: Denar mora služiti, ne vladati, a kljub temu tiho dopuščamo, da nad nami izvaja kontrolo. Izhaja iz velike človeške krize, to je iz zanikanja, da je človek na prvem mestu. Čaščenje starodavnega zlatega teleta se je vrnilo kot nova in brezobzirna preobleka čaščenja denarja.

6: Sodobno gospodarstvo promovira pretirano potrošnjo, povečuje neenakost, uničuje socialne vezi, povečuje nasilje in resne konflikte. Napačno je obtoževati revne in revnejše države, da so sami krivi za svoje probleme, odpraviti je treba korupcijo na vrhu. 7: V razmerah kapitalistične konkurence, ki temelji na pravilu, da najboljši preživijo, se tisti, ki imajo moč, hranijo od tistih, ki nimajo moči, večina pa je marginalizirana, saj nima zaposlitve, priložnosti, izhoda. Novica je padec borznega indeksa za dve točki, ne pa smrt starejšega brezdomca.

8: Ja, ljudje smo sedaj potrošne dobrine, v kulturi metanja v smeti smo najprej uporabljeni, nato odvrženi. Ne gre več za izkoriščanje in zatiranje. Kdor je danes izključen, ni več rob družbe, ni več njen del, ampak je odpadnik. 9: V svetu, kjer ima vsakdo svojo osebno resnico, državljani ne morejo oblikovati skupnih rešitev, ki bi presegale osebne želje. Potrebujemo nov način življenja in mišljenja, ki je bolj človeški in plemenit in bo vsem ljudem na tej zemlji omogočil dostojanstvo. 10: Za kapitalistično ekonomijo se skriva zavračanje etike in boga. Pomanjkanje morale in etike nas vodi, da začnemo iskati boga, ki ponuja rešitve zunaj trga in bi zagotovil ravnotežje in bolj človeku prijazni socialni red.