Moskva bo vrnila ekonomski udarec

Moskva grozi s posledicami zaradi zaostritve sankcij Zahoda - Na kazenskem seznamu EU trije tesni sodelavci Putina

Po oceni MZZ bi lahko prišlo do upada slovenskega izvoza v Rusijo za približno 0,1 odstotka na letni ravni. Ocena temelji na podlagi podatkov o trgovinski menjavi med državama v letu 2013. Glede na to da je Slovenija lani v Rusijo izvozila za dobro milijardo evrov blaga, bi torej sankcije lahko izvoz zmanjšale za dober milijon evrov. Rusija je namreč opozorila Evropsko unijo, da gospodarske sankcije, ki jih je EU potrdila v torek, ne bodo rešile krize v Ukrajini, kvečjemu se bodo odrazile v višjih cenah energentov za Evropo. Slovensko zunanje ministrstvo sicer ocenjuje, da sankcije EU ne bi smele imeti znatnega neposrednega učinka na slovenska podjetja. VEČ>>

Da gospodarske sankcije proti Rusiji ne bodo imele večjega vpliva na slovenska podjetja, na MZZ ocenjujejo na podlagi dejstva, da so omejevalni ukrepi EU usmerjeni predvsem na področja, na katerih Slovenija ne beleži znatne trgovinske menjave z Rusijo. Članice EU so se namreč v torek dogovorile o svežnju gospodarskih sankcij, ki vključujejo omejitev dostopa ruskih bank v večinski državni lasti do evropskih kapitalskih trgov, embargo na orožje, prepoved izvoza blaga za dvojno uporabo in tehnologije za vojaško uporabo ter omejitev izvoznih dovoljenj za proizvode za pridobivanje nafte, medtem ko je plinski sektor izvzet. Omenjeni ukrepi bodo predvidoma objavljeni v četrtek v uradnem listu EU, sankcije pa naj bi nato začele veljati dan kasneje, torej v petek.

Kot poudarjajo na MZZ, se je EU za zaostritev sankcij proti Rusiji odločila, ker so razmere v vzhodni Ukrajini - tudi v luči okoliščin sestrelitve potniškega letala malezijske letalske družbe - nevzdržne. "Z novimi ukrepi EU stopnjuje pritisk na Rusijo z namenom, da slednja spremeni svojo držo, aktivno vpliva na separatistične skupine v vzhodni Ukrajini ter preneha z dobavljanjem vojaških sredstev in sil preko rusko-ukrajinske meje," so poudarili na ministrstvu. Opozorili pa so, "da se lahko v primeru izpolnitve pričakovanj EU in mednarodne skupnosti s strani Rusije spremenijo tudi odločitve EU". Revizija sankcijskih ukrepov na ravni EU je predvidena čez tri mesece, so pojasnili.

Tudi direktor centra za mednarodno poslovanje pri Gospodarski zbornici Slovenije Aleš Cantarutti meni, da nove sankcije EU proti Rusiji na slovenska podjetja zaenkrat ne bodo imele neposrednih učinkov. Kot je dejal, gre bolj za nekakšen psihološki učinek, je pa vprašanje, kako se bodo razmere odvijale na dolgi rok. Tudi na agenciji Spirit zaenkrat nimajo informacij, da bi imela slovenska podjetja v zvezi s poslovanjem na ruskem trgu kakršnekoli težave. Podjetja pa razmere pozorno spremljajo. V Gorenju trenutno težko komentirajo, v kolikšni meri bodo nove sankcije vplivale na splošno gospodarsko sliko Rusije in tamkajšnje potrošniško zaupanje. Glavni direktor Iskratela Željko Puljić pa je povedal, da so pripravili nabor ukrepov za zmanjšanje morebitne poslovne škode. V Sberbank so pojasnili, da se bodo odzvali, ko bo bodo sankcije objavljene v uradnem listu EU in jih bodo proučili.

Po nekaterih virih, ki jih povzema EUobserver, bi sicer gospodarske sankcije ruskemu gospodarstvu samo letos povzročile za 23, prihodnje leto pa 75 milijard evrov škode, kar je 1,5 odstotka ruskega bruto domačega proizvoda (BDP) letos in 4,8 odstotka BDP prihodnje leto. EU pa naj bi na račun sankcij letos izgubila kakih 40 milijard evrov (0,3 odstotka BDP) in prihodnje leto še kakih 50 milijard evrov (0,4 odstotka BDP). Vendar pa v teh ocenah ni morebitnih ruskih protiukrepov, še posebej glede cen ruske nafte in plina, ki predstavljata glavnino ruskega izvoza v članice EU. Tega je bilo v leti 2013 za preko 200 milijard evrov, EU pa beleži tudi za skoraj 90 milijard evrov primanjkljaja v trgovinski bilanci z Rusijo.

Rusija je na to dejstvo že opozorila in napovedala, da se bodo gospodarske sankcije odrazile v višjih cenah energentov. "To je povsem nepremišljen in neodgovoren korak. Neizogibno bo pripeljal do zvišanja cen na evropskem energetskem trgu," je sporočilo rusko zunanje ministrstvo. Hkrati je zunanje ministrstvo v Moskvi obtožilo EU, da ni zmožna voditi neodvisne politike od Washingtona. Pred tem je ruski veleposlanik pri EU Vladimir Čižov tudi opozoril, da sankcije ne bodo privedle do rešitve krvave ukrajinske krize, ampak zgolj v slepo ulico. EU Rusiji pripisuje odgovornost za vse "smrtne grehe", medtem ko Ukrajina "nekaznovano" nadaljuje z vojaškimi operacijami na vzhodu Ukrajine, je dejal ruski veleposlanik.

Podobne tone so medtem v Moskvi ubrali tudi glede ZDA, ki so prav tako v torek zaostrile sankcije proti Rusiji. Kot je sporočilo rusko zunanje ministrstvo, bodo imele sankcije "jasne" posledice. Hkrati je Moskva obtožila Washington, da jo skuša kaznovati zaradi njene nepopustljive drže. Rusija je poleg tega napovedala prepoved uvoza sadja in zelenjave iz Poljske. Uvoz skorajda vseh vrst sadja bo prepovedan od 1. avgusta, uradno zaradi kršitev varnostnih standardov, so v Moskvi sporočili pristojni nadzorni organi. Varšava velja za enega od najpomembnejših partnerjev in zaveznikov prozahodno usmerjene ukrajinske vlade.

Članice EU so zaradi dogajanja na vzhodu Ukrajine na seznam kaznovanih z zamrznitvijo premoženja in prepovedjo potovanja v unijo dodale še osem posameznikov in tri pravne osebe. Kot je razvidno iz danes objavljenega seznama, so se na njem znašli tudi trije tesni sodelavci ruskega predsednika Vladimirja Putina. Na seznamu, objavljenem v uradnem listu EU, sta se med osmerico fizičnih oseb znašli dve vodilni osebi v banki Rosija, ki po poročanju tujih tiskovnih agencij velja za priljubljeno finančno ustanovo ruske elite. Gre za prvega moža in največjega posamičnega lastnika banke Jurija Kovalčuka in drugega največjega delničarja banke Nikolaja Šamalova.

Tretji Putinov zaupnik na seznamu je Arkadij Rotenberg, ki je bil v preteklosti Putinov sparing partner pri judu, na račun teh povezav pa naj bi v zadnjih letih tudi močno obogatel. Med drugim se ga povezuje z raznimi javnimi naročili pri gradnji infrastrukture za zimske olimpijske igre v Sočiju, stal pa naj bi tudi za projektom gradnje mostu do polotoka Krim. Na seznamu sta med drugim še namestnik vodje Putinovega predsedniškega urada Aleksej Gromov in sopredsedujoči samookolicane Ljudske republike Doneck Boris Litvinov.

Unija je na seznam uvrstila še tri pravne osebe. To so orožarsko podjetje Almaz-Antey, ruski nizkocenovni letalski prevoznik Dobrolet in banka z angleškim nazivom National Russian Commercial Bank. Ne seznamu je zdaj že 95 fizičnih oseb in 23 pravnih oseb, ta ukrep unije pa naj bi kaznoval tiste, ki podpirajo ali imajo koristi od ruskih odločevalcev, odgovornih za destabilizacijo vzhodne Ukrajine ali nezakonito priključitev Krima Rusiji.