STA, MM

 |  Ekonomija

Bankrot Argentine po diktatu ZDA?

Argentina za svoj delni bankrot obtožila ZDA

Argentina bi morala najpozneje v sredo plačati 539 milijonov dolarjev upnikom, ki so pristali na prestrukturiranje njenega dolga, a je ameriško sodišče odločilo, da tega ne sme storiti, če hkrati ne poplača celotnih 1,3 milijarde dolarjev, ki jih dolguje hedge skladom. O plačilu se je prek s strani newyorškega sodišča določenega mediatorja Daniela Pollacka s skladi - v sredo kar 11 ur - pogajal argentinski minister za gospodarstvo Axel Kicillof, a neuspešno. VEČ>>

Argentina je za nov delni bankrot, v katerem se je znašla, potem ko ji v sredo kljub 11-urnim pogajanjem o plačilu dolgov z 'mrhovinarskimi' hedge skladi ni uspelo doseči dogovora, obtožila ZDA. V Buenos Airesu so prepričani, da je prišlo do zlorabe s strani ameriškega sodnega sistema in da je ameriška vlada neupravičeno stala ob strani. Ameriško vrhovno sodišče je junija potrdilo sodbo drugostopenjskega oz. prizivnega sodišča v New Yorku, da mora Argentina hedge skladu NML Capital in drugim skladom te vrste, ki pred leti niso želeli pristati na prestrukturiranje njenih dolgov, slednje takoj povrniti v celoti.

Jorge Capitanich, vodja kabineta argentinske predsednice Cristine Kirchner, je danes po poročanju tujih tiskovnih agencij newyorškega sodnika Thomasa Grieso in Pollacka obtožil nekompetentnosti in napovedal, da se bo država s primerom obrnila na mednarodna sodišča. "Če je sodnik agent špekulativnih skladov, če je mediator agent špekulativnih skladov, o kakšni pravici je potem govora? Tu gre za vprašanje odgovornosti države, ZDA, da vzpostavijo možnosti za brezpogojno spoštovanje suverenosti drugih držav," je dejal na novinarski konferenci v Buenos Airesu.

Capitanich je Grieso obtožil zlorabe, ameriški vladi pa očital, ker v primer ni posegla. "Tu je prišlo do zlorabe s strani ameriškega pravosodnega sistema, za katero so odgovorne vse tri veje oblasti v državi," je dodal. ZDA bi se morale na zlorabo ustrezno odzvati, je menil. "In ne prihajajte z izgovorom, da je pravosodni sistem neodvisen, zgolj zato, ker je neodvisen od razlogov, in ne od 'mrhovinarskih' skladov," je bil oster Capitanich.

Medtem se že pojavljajo prve ocene posledic delnega bankrota. Bonitetna agencija Standard & Poor's (S&P) je v sredo nemudoma znižala oceno Argentine na selektivni bankrot, kar pomeni, da je država sposobna povrniti del dolgov, ki so jo spravili v bankrot. "To je specifičen bankrot. Argentina nima težav z likvidnostjo, tako da je vse odvisno od tega, kako hitro bo rešila problem poplačila hedge skladov," je dogajanje komentiral analitik v ameriški investicijski banki Goldman Sachs Mauro Roca.

Eden od možnih načinov za rešitev spora so sicer ponudile argentinske banke oziroma njihovo združenje ADEBA, ki je izrazilo pripravljenost odkupiti dolg od hedge skladov, vendar dogovora ni bilo. "Naš osnovni scenarij je, da bo bankrot rešen do januarja 2015," je dejal partner v družbi Bulltick Capital Markets. Slika, ki jo Argentini rišejo tuje tiskovne agencije, pa je daleč od rožnate: Recesija se bo poglobila. Po nekaterih ocenah naj bi se argentinski bruto domači proizvod v letošnjem letu namesto za en odstotek skrčil za dva odstotka.

Tudi zgolj kratkotrajen bankrot bo zvišal stroške zadolževanja argentinskih podjetij, okrepil pritisk na že tako šibko nacionalno valuto peso, zmanjšal devizne rezerve in dodatno pospešil inflacijo, ki je že tako na eni najvišjih ravni na svetu. "To bo zapletlo poslovanje podjetij, ki se za potrebe razvoja financirajo na svetovnih trgih," je poudaril nekdanji guverner argentinske centralne banke Camilo Tisccornia.

Četudi je Argentina po 13 letih, ko ni plačala 100 milijard dolarjev dolga, znova v bankrotu, pa njen položaj menda ni tako kritičen, tako da naj se scenarij, po katerem je brez dela ostalo na milijone Argentincev, ne bi ponovil. Borza v Buenos Airesu je včerajšnji trgovalni dan začela s padci. Osrednji indeks Merval je do 18. ure izgubil 6,63 odstotka in je bil pri 8344,83 točke.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.