Komu na enotnem trgu cvetijo rožice?

Največ koristi od enotnega trga imata Danska in Nemčija

Tesnejše evropsko povezovanje po vzpostavitvi enotnega trga leta 1992 je najbolj koristilo Danski in Nemčiji, ugotavlja študija, ki jo je minuli teden objavila nemška ustanova Bertelsmann Stiftung. Med letoma 1992 in 2012 je Danski letno prineslo dodatnih 500 evrov na prebivalca, Nemčiji pa dodatnih 450 evrov na prebivalca. Na tretjem mestu je Avstrija z 280 evri na leto, sledi Finska z 220 evri na leto ter Belgija in Švedska s po 180 evri na prebivalca na leto. VEČ>>

Na jugu so koristi občutno manjše. Največ je od evropskega povezovanja po vzpostavitvi notranjega trga pridobila Italija - 80 evrov na prebivalca na leto, sledita Španija in Grčija s po 70 evri ter Portugalska z 20 evri na prebivalca letno. Krepitev povezovanja je koristila predvsem državam, ki so že imele tesne trgovinske in gospodarske vezi z drugimi članicami unije. Splošno pravilo je, da se gospodarske koristi večajo s poglabljanjem integracije, izpostavljajo avtorji študije.

Bistvo enotnega trga so štiri temeljne svoboščine - prosti pretok blaga, oseb, storitev in kapitala. Te so odpravile trgovinske pregrade, pocenile uvoz ter s tem okrepile kupno moč. Podjetja proizvajajo za širši trg, kar še dodatno zniža cene. "Enotni trg EU je srce evropskega povezovanja in krepi gospodarsko rast v vseh članicah EU," je ob tem poudaril ekonomski strokovnjak pri Bertelsmann Stiftung Thiess Petersen. Sporočilo Prognosove študije, ki jo je objavil Bertelsmann Stiftung, je, da bi morali pozitivni učinki povezovanja EU spodbuditi, naj še poglobi enotni trg, na primer na področju storitev in trga dela.

Medtem ko enotni trg blaga po navedbah avtorjev študije že deluje zelo dobro, je v sektorju storitev še veliko prostora za izboljšave. Storitve namreč predstavljajo 70 odstotkov evropskega BDP, a le petino čezmejne trgovine. Čezmejne storitve bi lahko EU po navedbah avtorjev študije spodbudila z boljšo standardizacijo storitev in doslednim izvajanjem direktive o storitvah. Mobilnost delavcev pa bi lahko povečala z lažjim čezmejnim priznavanjem izobraževalnih dosežkov, z boljšim čezmejnim obveščanjem o prostih delovnih mestih in z boljšo prenosljivostjo socialnih prejemkov, še ugotavljajo avtorji študije.