Rusko-srbsko prijateljstvo na preizkušnji

Po mnenju Kosačova bi bilo za Srbijo boljše, da se v luči zadnjih mednarodnih zaostrovanj z Rusijo Srbija ozira na lastne nacionalne interese

Rusija je Srbijo, kandidatko za vstop v EU, opozorila, da se bo s pridružitvijo EU vključila med države, ki izvajajo sankcije proti Rusiji, kar bo imelo svojevrstne posledice. A kot je za beograjski časnik Politika poudaril ruski diplomat in vodja agencije Rossotrudničestvo Konstantin Kosačov, ostajajo odnosi med državama dobri in prijateljski. Na vprašanju glede sprejemanja sankcij proti Rusiji je Kosačov dejal, da bodo posledice sankcij za Srbijo, v kolikor bo pri njih sodelovala, povsem predvidljive. "Avtorji teh sankcij so predvsem tisti, ki nimajo velikih interesov za sodelovanje z Rusijo, tu mislim predvsem ZDA," je dejal ter dodal, da mora Srbija odločitev sprejeti sama. VEČ>>

Kosačov je sicer glede rusko-srbskih odnosov menil, da ima veliko vlogo pri tem trdo in nedvoumno rusko stališče glede Kosova. "Ne vidim nobenih ovir, ki bi v prihodnje lahko zmotile nadaljevanje dobrih odnosov med državama." Ob tem je poudaril uspeh nedavnega obiska srbskega premiera Aleksandra Vučića v Moskvi ter dodal, da bo imel predviden obisk ruskega predsednika Vladimirja Putina jeseni v Srbiji pomembno vlogo v razvoju nadaljnjih odnosov med državama.

Po mnenju Kosačova bi bilo za Srbijo boljše, da se v luči zadnjih mednarodnih zaostrovanj z Rusijo Srbija ozira na lastne nacionalne interese. "Če je Srbija pripravljena odstopiti od svoje nacionalne identitete, suverenosti in gospodarskih interesov, je to vaša izbira," je med drugim še povedal za beograjski časnik Politika. Obenem je poudaril, da projekt Južni tok ni edini projekt, ter izrazil prepričanje, da se bo rusko tržišče še bolj odprlo za Srbijo. "Strateški interesi Srbije so, da ohrani svojo nacionalno gospodarstvo ter duhovno in kulturno identiteto," je ocenil ter obenem menil, da se vse to lahko dobro ohrani skozi sodelovanje z Rusijo. Glede krize v Ukrajini pa je dejal, da bi se že zdavnaj zaključila, če bi njeno vodstvo bilo pripravljeno na dialog s svojim lastnim narodom.

Kosačova, ki sicer v ruski politiki sodi v rang namestnika zunanjega ministra Sergeja Lavrova, je na čelo agencije, ki je bila ustanovljena prej šestimi leti, leta 2012 imenoval predsednik Putin. Sicer pa je prezident Putin najstrožje sankcije, ki so jih od hladne vojne EU in ZDA konec prejšnjega tedna uvedle proti Rusiji, že v prvem odzivu označil za kontraproduktivne. Sankcije so "kontraproduktivne in povzročajo resno škodo dvostranskemu sodelovanju in mednarodni stabilnosti na splošno," je dejal Putin.

Srbija je medtem drugo četrtletje sklenila z nekoliko nižjo, a še vedno zelo visoko stopnjo brezposelnosti. V drugem trimesečju je bila brezposelnost v tej balkanski državi pri 20,3 odstotka, kar je 0,5 odstotne točke pod ravnjo prvega četrtletja in 3,8 odstotne točke pod ravnjo v enakem obdobju lani, je ta teden objavil srbski statistični urad. Po podatkih srbskih statistikov, ki jih je povzela srbska tiskovna agencija Beta, je bila stopnja brezposelnosti najnižja na območju Beograda (18,3 odstotka), najvišja pa v južni in vzhodni Srbiji (23,3 odstotka). Brezposelnost med ženskami je znašala 21,3 odstotka, med moškimi pa 19,5 odstotka. V Srbiji pa je bila v drugem trimesečju tudi 21,2-odstotna stopnja t.i. neuradne zaposlenosti. Delo in zaposlovanje na črno se je na četrtletni ravni okrepilo za 0,7 odstotka, na letni ravni pa za tri odstotne točke, je razvidno iz ankete srbskega zavoda za zaposlovanje.

Sankcije, ki po Putinovo povzročajo resno škodo dvostranskemu sodelovanju in mednarodni stabilnosti na splošno, bi v prihodnosti utegnile vplivati tudi na finančne prilive iz turističnih panog. Rusi so namreč lani opravili okoli 32 milijonov potovanj v tujino, s čimer so podrli rekord in se uvrstili na tretje mesto med turisti iz vseh evropskih držav, je pokazala raziskava družbe World Travel Monitor. Med Rusi samimi so največ potovali tisti iz Moskve in Sankt Peterburga, najraje pa so se odpravili v Turčijo. Ruski turisti so s številom potovanj prehiteli Francoze, ob tem pa so s svojimi potovanji ustvarili tretjino rasti števila potovanj v Evropi v obdobju od 2010 do 2013. Turčija je bila sicer lani s 4,3 milijona obiskov najbolj privlačna za ruske turiste. Nemčija in Kitajska sta jih pritegnili 2,1 milijona oziroma dva milijona. So pa Rusi med drugim manj potovali v Egipt in Španijo, bolj privlačni pa sta bili Grčija in Tajska.

Okoli 27 milijonov potovanj ruskih turistov v tujino v lanskem letu je bilo po podatkih podjetja zasebnih, od tega je šlo v 22 milijonih primerov za "klasične" počitnice, v okoli petih milijonih pa za obiske sorodnikov in prijateljev. 12,5 milijona potovanj je bilo na obale, 3,8 milijona je bilo raznih ekskurzij, 1,3 milijona pa potovanj okoli sveta. V World Travel Monitor dodajajo še, da se Rusi vse pogosteje odločajo za rezervacijo hotelov in kart prek interneta, vseeno pa turistične agencije ostajajo prvi naslov za 37 odstotkov tistih, ki želijo v tujino.

Sicer pa je raziskava ovrgla še mit o bogatih ruskih turistih, ki na počitnicah na veliko zapravljajo. Pokazala je namreč, da le okoli 15 odstotkov ruskih turistov razpolaga z nadpovprečno visokim počitniškim proračunom, medtem ko jih ima 51 odstotkov na razpolago bolj skromno vsoto - okoli 1200 evrov na potovanje na osebo.