Kdo pravi, da je varčevanja konec?

Juncker opozarja, da Evropa še ni v celoti premagala dolžniške krize

Novoizvoljeni predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker je za prvi uradni obisk v tujini pomenljivo izbral Grčijo, prvo članico evrskega območja, ki je zaprosila za finančno pomoč. Juncker je Atene pohvalil za napredek, a je hkrati opozoril, da stara celina še ni v celoti premagala dolžniške krize. Juncker je Grčijo pohvalil za opravljeno delo, a je hkrati opozoril, da je treba z varčevalnimi ukrepi nadaljevati. "Nikoli nisem dejal, da se je varčevanje končalo," je dejal po srečanju z grškim premierom Antonisom Samarasom v Atenah. VEČ>>

Grčija je bila prva država, ki je prejela posojilo EU in Mednarodnega denarnega sklada. Leta 2010 je dobila 110 milijard evrov, ker se je to izkazalo za premalo, pa je leta 2012 dobila še 130 milijard evrov pomoči. Zasebni sektor ji je ob tem odpisal še za več kot 100 milijard evrov dolga. Juncker je imel pri pogajanjih o pomoči Grčiji kot takratni šef evroskupine ključno vlogo. Kot je dejal danes, se je "kot lev" boril za obstanek Grčije v območju evra, zdaj pa je, kot pravi, edini politik, "ki je v Grčiji priljubljen enako kot v Nemčiji". Lepo besedo je namenil tudi Samarasu, ki mu je "kot brat", o morebitni nadaljnji pomoči Grčiji pa se ni želel opredeljevati. "Menim, da smo prehodili dolgo pot in da se bližamo koncu, vendar še nismo naredili obrata," je dejal. Kot predsednik Evropske komisije si bo prizadeval za spodbujanje investicij in zmanjšanje brezposelnosti.

Voditelji držav članic EU so Junckerja za predsednika Evropske komisije imenovali konec junija, sredi julija pa ga je potrdil še Evropski parlament. V začetku novembra bo na položaju nasledil Portugalca Joseja Manuela Barrosa, do takrat pa ga čaka še naporna naloga sestave komisarske ekipe. Tega procesa v Atenah ni želel komentirati, je pa nekaj besed namenil Portugalski, ki je znova v središču pozornosti. Guverner portugalske centralne banke Carlos Costa je namreč v nedeljo zvečer sporočil, da bo portugalska banka Banco Espirito Santo dobila 4,9 milijarde evrov vredno pomoč. Juncker ocenjuje, da so razmere na Portugalskem, ki je maja izšla iz programa mednarodne finančne pomoči, še vedno negotove, zato mora Evropa ostati previdna.