Politični aktivisti za 5,41 $ na uro

ZDA s tajnim programom za politične spremembe na Kubi, kjer Rusija znova odpira vohunsko bazo

Ameriški predsednik Barack Obama je po nastopu položaja januarja leta 2009 govoril o potrebi po novih odnosih s Kubo, vendar pa so zadeve daleč od medijske pozornosti odvijale po starem, ZDA pa so skušale izzvati politične spremembe s pomočjo neizkušenih agentov. Agencija za pomoč tujini (Usaid), ki deluje v okviru State Departmenta, je od oktobra leta 2009 na Kubo pošiljala mlade ljudi iz držav Latinske Amerike, kot so Venezuela, Kostarika in Peru pod krinko zdravstvenih in drugih socialnih programov. V resnici pa je šlo za novačenje političnih aktivistov, ki bi izzivali politične spremembe. VEČ>>

Neizkušeni agenti so bili deležni polurnega tečaja o tem, kako se lahko izognejo kubanskim obveščevalnim službam, z zagotovilom, da jih po morebitni aretaciji ne bodo pretepali ali mučili, ker se Kuba boji slabe podobe v mednarodnih medijih. V programu je delovalo nekaj več kot deset ljudi, ki so bili plačani slabo, okoli 5,41 dolarja na uro. Agenti so se predstavljali kot turisti, študenti ali pa zdravstveni delavci, ki izvajajo program osveščanje Kubancev o aidsu. Usaid je nalogo zaupal pogodbenemu podjetju Mednarodni ustvarjalni družabniki, ki je nadaljevalo z delom, tudi ko so Kubanci decembra 2009 aretirali Alana Grossmana in ga obsodili zaradi zločinov proti državi, ker je na Kubo prinesel komunikacijsko opremo.

Kuba trdi, da je Grossman, ki ga je na otok poslala Usaid, vzpostavljal stike s politično opozicijo v državi in ji skušal pomagati s komunikacijsko opremo. ZDA te obtožbe zanikajo in trdijo, da je bilo njegovo delo namenjeno pomoči judovski manjšini na Kubi, da lažje ohranja stik s sorodniki v tujini. Marca 2011 je bil obsojen na enajst let zapora, Kuba pa predlaga zamenjavo za nekaj svojih aretiranih vohunov v ZDA. Usaid je potrdil obstoj programa za aids s trditvijo, da je imel dvojni namen. To je podpora kubanski civilni družbi in zadovoljevanje potreb po informacijah o preventivnih ukrepih pred aidsom.

Usaid je v zvezi s Kubo izvajal tudi program spletnega družabnega omrežja Twitter, imenovan ZunZuneo, in sicer med letoma 2009 in 2012. Z njim so skušali povečati dotok informacij v komunistično državo. Težava z razkritjem tajnih programov Usaid na Kubi je v tem, da bodo sedaj povsod po svetu na podobne programe gledali s sumom, da gre za kaj drugega, kot se predstavljajo. Podobno je bilo s programom cepljenja obveščevalne agencije Cia v Pakistanu, s pomočjo katerega so ZDA izvedele za bivališče terorističnega vodje Osame bin Ladna.

Kubi želi na svoj način 'pomagati' tudi Rusija, ki je pred nedavnim načeloma pristala na ponovno odprtje pomembne prisluškovalne baze na Kubi iz časa hladne vojne, s katero so vohunili za Američani, je poročal ruski časnik Komersant. Do dogovora med državama naj bi prišlo prejšnji teden v času obiska ruskega predsednika Vladimirja Putina na Kubi. Po pisanju Komersanta, ki se sklicuje na več ruskih državnih virov, sta se Rusija in Kuba načeloma dogovorili za ponovno odprtje baze Lourdes, ki je v mirovanju od leta 2001.

Rusija je vohunsko bazo južno od Havane zaprla na ukaz Putina, da bi privarčevala denar, prav tako pa si je želela približevanja z ZDA po terorističnih napadih 11. septembra 2001. A Moskva je od takrat okrepila svoje zanimanje za Latinsko Ameriko, še posebej za Kubo, svojo zaveznico iz hladne vojne, poleg tega pa so se predvsem zaradi ukrajinske krize poslabšali odnosi z Zahodom.

Vohunsko bazo so postavili leta 1964 po kubanski raketni krizi, da bi vohunili za ZDA. Od obale ZDA je bila oddaljena le okrog 250 kilometrov, veljala pa je za največje sovjetsko tajno vojaško oporišče v tujini s skoraj 3000 nameščenci. Prestrezala pa je radijske signale in satelitske komunikacije. Rusija je sicer Kubi plačevala 200 milijonov ameriških dolarjev najemnine za bazo v zadnjih letih delovanja.