Okoljska pravičnost v Sloveniji na psu

Slovenija na spletnem zemljevidu okoljskih konfliktov

Na interaktivnem spletnem zemljevidu okoljskih konfliktov, kjer je predstavljenih skoraj 1000 primerov okoljskih konfliktov s celotnega sveta, je tudi Slovenija. Zemljevid omogoča dober pregled in bazo okoljskih konfliktov. Spletni zemljevid je nastal, ko so moči združili Evropski okoljski biro (EEB), Okoljski program Združenih narodov (UNEP) in partnerji projekta EJOLT, katerega del je tudi društvo Focus. VEČ>>

Prekomerna potrošnja v razvitem svetu je povod za agresivno širitev območij izkoriščanja in pridobivanja surovin. Vse hujše pomanjkanje naravnih virov ter agresivnejši načini njihovega izkoriščanja ogrožajo lokalne skupnosti po svetu. V povprečju je vsak teden ubit en aktivist, ki se bori za okoljsko pravičnost in zaščito človekovih pravic, so sporočili iz Focusa. "Najbolj prizadete so revne, marginalizirane avtohtone skupnosti, ki nimajo politične moči, da bi si zagotovile okoljsko pravičnost in zdravje. V okoljske konflikte je vpletenih več kot 2000 korporacij in finančnih institucij iz razvitih držav, a njihovo število raste tudi v državah v razvoju," je ob tem pojasnila Lidija Živčič iz društva Focus.

Med zgodbami opustošenja okolja, političnega zatiranja in preganjanja aktivistov je mogoče najti nekaj primerov, kjer je zmagala okoljska pravičnost, vendar pa je takšnih le 17 odstotkov primerov z zemljevida. Zemljevid prikazuje tudi okoljske konflikte v Sloveniji. Poleg najbolj odmevnih, kot so šesti blok Termoelektrarne Šoštanj, Nuklearna elektrarna Krško in odlagališče radioaktivnih odpadkov, Volovja reber, Lafarge Cement, Mežica, so tu še Cinkarna Celje, hitra cesta skozi Braslovče, Salonit Anhovo, črna odlagališča ... Praktično v nobenem slovenskem primeru pa ni zmagala okoljska pravičnost, pojasnjujejo v društvu.

Živčičeva meni, da energetski lobiji in okoljsko sporna podjetja v Sloveniji uporabijo vsa sredstva, da onemogočijo sodelovanje javnosti in zaradi želje po čim večjem dobičku pozabijo na okolje. "Odgovornost za politične odločitve, ki so takšne projekte odobrile, ostajajo nekaznovane," je dodala. Zemljevid bistveno olajša iskanje informacij, povezovanje skupin s podobnimi problemi in povečuje vidnost okoljskih konfliktov. Cilj je, da bi zemljevid dopolnili še z ostalimi, prav tako konfliktnimi območji in primeri, da bi organizacije in strokovnjaki vnesli čim več informacij iz območij, ki trenutno niso pokrita na zemljevidu.