Bolnik z ebolo tudi na evropskih tleh

ZDA povišale stopnjo pripravljenosti na boj z ebolo

Po zadnji statistiki Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) je hemoragična mrzlica v zahodni Afriki doslej terjala 932 življenj, potrdili so 1711 primerov okužbe. Veliko večino primerov beležijo v Gvineji, Liberiji in Sierri Leone. Potem ko so drugo smrtno žrtev virusa in več primerov okužbe z njim zabeležili tudi v mestu Lagos, se širi strah pred širjenjem virusa v Nigerijo, po prebivalstvu največjo afriško državo. V ZDA so v zadnjih dneh iz Afrike prepeljali dva Američana, okužena z ebolo, ki ju zdravijo z eksperimentalnim zdravilom, na katerega naj bi se bolnika dobro odzivala. VEČ>>

Ameriški Center za nadzor nad boleznimi in preventivo (CDC) je v sredo dvignil raven pripravljenosti za odziv na širjenje ebole v Afriki na najvišjo možno stopnjo. V skladu z ukrepom bodo lahko za izbruh bolezni, ki se širi na zahodu Afrike, namenili več osebja in virov. Kot je pojasnil vodja CDC Tom Frieden, se je center za dvig ravni pripravljenosti na prvo, najvišjo od šestih stopenj, odločil zaradi širjenja okužb v Nigerijo in možnosti, da to vpliva na številna življenja. "V osnovi nam to omogoča, da za odziv uporabimo vire iz celotne agencije," je sporočil tiskovni predstavnik CDC Tom Skinner. Kot je še dejal, je to prvič po letu 2009, da so razglasili najvišjo stopnjo pripravljenosti. Takrat so to storili v odziv na virus gripe H1N1.

Kot je v sredo menil ameriški predsednik Barack Obama, je sicer še prezgodaj, da bi zdravilo, katerega proizvodnja je dolgotrajna, pošiljali v Afriko. Bolj pomembna je po njegovih besedah izgradnja "močne javne infrastrukture". "Mislim, da ni treba, da nas vodi znanost. In mislim, da še nimamo vseh podatkov glede koristnosti zdravila," je še dejal.

S slovenskega Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) so medtem pred dnevi sporočili, da izbruh ebole trenutno še vedno pomeni majhno tveganje za splošno prebivalstvo Slovenije. Največje tveganje predstavlja vnos virusa ob potovanjih, a to tveganje je majhno, so dodali. Tudi če bi prišlo do vnosa virusa, NIJZ ocenjuje, da ne bi prišlo do znatnega širjenja v državi, zato prebivalcem Slovenije ne predlagajo drugih posebnih ukrepov, razen priporočil za potnike.

Kljub temu da je prvi bolnik z ebolo danes prispel tudi na evropska tla, konkretno v Španijo, sprememb glede ocene tveganja zaenkrat ni, so za STA pojasnili na NIJZ. Ravno zdaj v Ženevi zasedajo mednarodni strokovnjaki za virusne okužbe in epidemije, ki razpravljajo o nadaljnjih ukrepih v boju proti eboli. Od njihovih sklepov je odvisno, ali se bo stopnja tveganja spremenila. Na NIJZ za preprečevanje okužbe z virusom ebola sicer priporočajo splošne higienske ukrepe, kot so izogibanje stikom z živimi ali mrtvimi divjimi živalmi, izogibanje uživanju mesa divjih živali, obvezno pranje in lupljenje sadja in zelenjave pred zaužitjem, zaščiteni spolni odnosi in redno umivanje rok.

Predvsem je za preprečevanje okužbe z ebolo pomembno izogibanje stikom z bolniki oziroma stikom s krvjo ali telesnimi izločki bolnikov ali umrlih. Najbolj zanesljivo se okužbo z ebolo prepreči tako, da se izogibamo krajem, kjer je bolezen izbruhnila. Ebola se med ljudmi namreč prenaša preko stika s krvjo in drugimi telesnimi tekočinami in izločki bolnika ali okuženih živali. Potniki naj bodo po vrnitvi domov na morebiten pojav bolezenskih znakov pozorni še 21 dni. Če se ti pojavijo, je potreben obisk pri zdravniku, ki bo okužbo potrdil ali zavrgel. Pred odhodom v zdravstveno ustanovo morajo osebje obvestiti, da se pred sprejemom ustrezno zaščitijo.

Ebola je akutna virusna bolezen z visoko stopnjo smrtnosti. Bolezen se pogosto začne s splošnimi znaki, kot so nenadna visoka vročina, slabost, bolečine v mišicah, glavobol. Temu sledijo bruhanje, driska, izpuščaj, okvara ledvic in jeter, v nekaterih primerih notranje in zunanje krvavitve. Cepiva ni.