Uničene ceste in zastarele železnice

Razvoj prometa v Sloveniji v prihodnje osredotočen na železnice in javni potniški promet

Vlada se je konec julija seznanila z izhodišči za pripravo predloga resolucije o nacionalnem programu razvoja prometa. Potem ko je konec leta 2012 infrastrukturnemu ministrstvu naložila, naj pripravi usklajen načrt vlaganj v prometno infrastrukturo do leta 2020 in z vizijo do leta 2030, je resorni minister Samo Omerzel aprila lani imenoval delovno skupino za pripravo tovrstne resolucije. VEČ>>

Slovenija je začela po osamosvojitvi intenzivno graditi avtocestni križ na poteku petega in desetega panevropskega koridorja. Čeprav se je že v tem času pojavljala potreba po posodobitvi železniškega omrežja, za obe področji hkrati ni bilo na voljo dovolj finančnih sredstev, je razvidno iz izhodišč. Na področju železnic so se ob nekaj izjemah zato izvajale le najnujnejše investicije, in še to v omejenem obsegu. Večji ciklus investicij v železniško infrastrukturo je bil načrtovan po zaključku avtocestnega križa, a se to ni zgodilo. Prišla je finančna in gospodarska kriza, celovitega programa investicij za prometno infrastrukturo pa ni bilo.

Vlada je ministrstvu zato naložila, naj pripravi resolucijo razvoja prometa. Namen njene priprave je opredeliti celovit razvoj prometa in prometne infrastrukture do leta 2030 in dlje, če bo to potrebno, zagotoviti redno in enakomerno financiranje prometne infrastrukture ter zagotoviti podlago za črpanje evropskih sredstev iz finančne perspektive 2014-2020. Cilji prometne politike so izboljšati mobilnost in dostopnost prebivalstva ter oskrbo gospodarstva, izboljšati prometno varnost in varovanje, zmanjšati porabo energije, zmanjšati stroške uporabnikov in upravljavcev ter zmanjšati okoljske obremenitve.

Vsebinski del resolucije je končan. Izkazalo se je, da je treba v Sloveniji v prihodnje najbolj nujno razvijati železniško infrastrukturo, predvsem v povezavi s tranzitnimi tokovi in koprskim pristaniščem, ter javni potniški promet, ki bo temeljil na železniškem prevozu. V koprskem pristanišču v letih 2030-2035 načrtujejo povečanje pretovora iz sedanjih 18 milijonov ton na leto na 35 milijonov ton. Ker 60 odstotkov tega tovora prepeljejo po železniških tirih, to pomeni, da bo na železnici med letoma 2030 in 2035 od 18 do 21 milijonov ton tovora na leto. Ker je tir med Divačo in Koprom na meji zmogljivosti, je gradnja drugega tira ključnega pomena za razvoj pristanišča in slovenske logistike, opozarjajo na ministrstvu. Na nujnost tega projekta opozarjajo tudi na Slovenskih železnicah, a ta projekt še vedno premika po polžje, drugega tira pa pred letom 2020 ni pričakovati.

Ljubljansko železniško vozlišče, največje ozko grlo, naj bi najprej reševali z izgradnjo tivolskega loka, s čimer bi ljubljansko železniško postajo razbremenili za približno 30 vlakov na dan, to sprostitev pa uporabili za dodatne prevoze oz. potniški promet. Po letu 2020 bo nujna tudi nadgradnja ali novogradnja železniške povezave Divača - Ljubljana. Tudi v izhodiščih za resolucijo je izpostavljeno vprašanje državnih cest, ki je letos zelo aktualno, saj Direkcija RS za ceste v zadnjem času praktično iz meseca v mesec išče denar za nujno vzdrževanje cest. Ker je kakovost državnih cest zaradi omejenih virov financiranja zadnja leta strmo padala, je treba zagotoviti reden in enakomeren vir financiranja.

Posebno vprašanje je tudi Aerodrom Ljubljana, ki je tik pred prodajo, za nakup pa ima največ možnost upravljavec frankfurtskega letališča Fraport. Kot navajajo v izhodiščih za resolucijo, se je izkazalo, da bo letališče nazadovalo, če se ob njem ne bo razvijala kongresno-hotelska dejavnost in logistika. Tega pa si Slovenija ne more privoščiti, saj bi s tem izgubila velik razvojni potencial.