Najprej breskve in nektarine!

EU po ruskem embargu najprej na pomoč proizvajalcem breskev in nektarin

EU je začela natančno analizirati vpliv popolnega embarga Rusije na posamezne prehrambene izdelke. V Bruslju sicer še ne vedo, kolikšen del od do 400 milijonov evrov vredne pomoči, če sploh, bo šel kmetom. Bo pa očitno Evropska komisija s posebnimi ukrepi najprej priskočila na pomoč proizvajalcem breskev in nektarin. Potem ko je Rusija minuli teden uvedla popoln embargo na uvoz večine hrane iz EU, ZDA, Avstralije, Kanade in Norveške, je evropski komisar za kmetijstvo Dacian Ciolos skupaj z nekaterimi drugimi uradniki prekinil dopust in se vrnil v Bruselj, kjer so vzpostavili posebno delovno skupino. VEČ>>

Cilj skupine je preučiti škodo ruske prepovedi in razmisliti o alternativnih trgih, kamor bi lahko prodajali prepovedane izdelke, med drugim sadje in zelenjavo, meso, ribe, mlečne izdelke, pijače. Delovna skupina bo vpliv ruskih protiukrepov pregledala za vsak posamezen produkt posebej. Njene ocene bodo pripravljene do četrtka, upa tiskovni predstavnik evropskega komisarja za kmetijstvo Roger Waite. V četrtek naj bi se nato sestali strokovnjaki iz držav članic EU in pripravili koordinirano strategijo.

Posebna pomoč se medtem že pripravlja za proizvajalce breskev in nektarin, ki so jih pred rusko prepovedjo močno prizadeli tudi neugodni vremenski pogoji, so pojasnili v Evropski komisiji. Pomoč je urgentna, je ocenil Ciolos in napovedal, da bo predlagal, da Evropska komisija sprejme takojšnje ukrepe za spodbudo povpraševanja. Pomoč naj bi bila skladno z novo, modernizirano skupno kmetijsko politiko (CAP) pravočasna, proporcionalna in tržno orientirana. V spopadu zoper nizke cene, ki težijo proizvajalce breskev in nektarin, bo EU kmetijskim zadrugam dovolila, da dobavo na trg zmanjšajo za 10 odstotkov, medtem ko jim navadno dovoli zmanjšanje v obsegu petih odstotkov. Poleg tega bo unija sprostila sredstva za promocijo breskev, ki so v zadnjem času utrpele precejšen upad priljubljenosti na račun sadežev, kot so marelice.

Uradna odločitev o ukrepih bo sprejeta v naslednjih nekaj tednih, a bo implementirana retroaktivno, so še pojasnili v Bruslju. Poleg Grčije so glavne proizvajalke breskev v EU Italija, Španija in Francija. Članice EU letno proizvedejo 2,5 milijona ton breskev in 1,2 milijona ton nektarin. Ciolos je zagotovil, da se ne bo obotavljal na podoben način priskočiti na pomoč tudi drugim sektorjem, odvisnim od izvoza Rusiji, če bo to potrebno. Poleg EU učinek ruskih protiukrepov preučujejo tudi druge države. Kot kaže, bo EU potegnila precej krajšo kot ZDA, ki so največje zagovornice sankcioniranja Rusije. Unija namreč v Rusijo izvozi za 5,2 milijarde evrov, ZDA pa za 715 milijonov dolarjev (534 milijonov evrov) prepovedanih izdelkov.