Do konca proti

Slovenija hoče čim odločneje nasprotovati gensko spremenjenim rastlinam

V Programu razvoja podeželja do leta 2020, ki ga je junija sprejela vlada, so zapisani tudi pogoji, pod katerimi bodo kmetje, če se bodo odločili za izpolnjevanje, upravičeni do dodatnega evropskega denarja zaradi prijaznosti do okolja in podnebja. Med temi pogoji je bila še v gradivu za sejo vlade, na kateri so predlog sprejeli, zapisana prepoved sejanja gensko spremenjenih rastlin. V sprejetem dokumentu prepovedi ni. V medijih so se zato že pojavili naslovi, češ da Slovenija popušča pri vprašanju gensko spremenjenih rastlin.

Dr. Martina Bavec z mariborske Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede, sicer nekdanja državna sekretarka na ministrstvu za kmetijstvo in okolje in vneta nasprotnica gensko spremenjenih rastlin, je v pismu predsednici vlade Alenki Bratušek zapisala, da obstaja utemeljen sum, da je pri tej odločitvi šlo za koruptivno dejanje. »Dvomim, da so se v Bruslju, ki je običajno izgovor za vse problematične odločitve, s tem ukvarjali in dajali napotke.«

Dejansko pa si v Bruslju že več let s tem dajo kar precej opravka. Prepoved sejanja gensko spremenjenih rastlin pri izvajanju kmetijsko-okoljskih ukrepov je Slovenija vključila že v prvi Program razvoja podeželja 2004–2006, pa so nas iz Bruslja po dveh letih obvestili, da s tem kršimo uredbo o razvoju podeželja, ker ni nikakršnih dokazov o kakršnikoli škodljivosti gensko spremenjenih rastlin, če se spoštujejo potrebni predpisi. Enako prepoved smo skušali vključiti tudi v Program razvoja podeželja 2007–2013, pa nas je evropska komisija spet postavila na trdna tla.

A ker je Slovenija na tem področju res vztrajna, smo tudi v zadnji Program razvoja podeželja želeli vključiti prepoved sejanja gensko spremenjenih rastlin. In kot zatrjujejo na ministrstvu za kmetijstvo in okolje, je prepoved iz zadnje verzije predloga besedila, ki je bilo nato tudi sprejeto, izpadla »nevede«. Torej po nesreči. Zagotavljajo, da si bodo to napako prizadevali popraviti. Morda pa se bodo v Bruslju naveličali ponavljati vedno iste argumente in bodo dvignili roke.

Po mnenju Martine Bavec bi vključitev prepovedi sejanja gensko spremenjenih rastlin dala »dušo« ukrepom. »S tem bi se kmetijstvo približalo željam/mnenjem večine potrošnikov in davkoplačevalcev, ki setev GS-rastlin in GS-hrano zavračajo. Kmetje pa tudi ne bi imeli nikakršne škode, saj trenutno ne sejejo takih rastlin in tudi v prihodnje bi morali tisti, ki bi želeli takšne sorte sejati, pridobiti soglasja sosedov, poskrbeti za izolacije … kar je ob splošnem negativnem mnenju tako ali tako težko pričakovati.«

Drugače povedano, da bi ugodili javnemu mnenju, bi morali na podlagi neobstoječih dokazov prepovedati nekaj, kar se zaradi že sicer čezmerno restriktivne zakonodaje tako ali tako sploh ne dogaja. Slovenski zakon o soobstoju gensko spremenjenih rastlin je namreč napisan tako, da zaradi strogih pogojev, ki jih postavlja, de facto ne samo omejuje, ampak skorajda onemogoča gojenje gensko spremenjenih rastlin.