Spet naš denar za njihovo banko

Državno reševanje Abanke lahko steče do konca

Evropska komisija je izdala dokončno odločbo, s katero potrjuje, da so predlagani ukrepi za krepitev stabilnosti Abanke Vipa skladni s pravili EU o državnih pomočeh. Banka bo tako lahko bo po delni pomoči države decembra lani deležna drugega dela dokapitalizacije in prenosa slabih posojil na DUTB. Pogoj za to je združitev z Banko Celje. Kot so sporočili iz banke in ministrstva za finance, tokratna odločba Evropske komisije slovenski vladi omogoča, da zaključi decembra lani začete ukrepe za krepitev stabilnosti Abanke. VEČ>>

S tem je mišljena izvedba drugega dela dokapitalizacije banke v višini 243 milijonov evrov ter prenos slabih terjatev na Družbo za upravljanje terjatev bank (DUTB) v transakcijski vrednosti do 446 milijonov evrov oz. 1,09 milijarde evrov bruto knjigovodske vrednosti. Abanka bo v skladu z načrtom prestrukturiranja omejila dejavnosti na glavna poslovna področja ter izboljšala svoje upravljanje in politiko obvladovanja tveganj. Podpredsednik Evropske komisije Joaquin Almunia, pristojen za konkurenco, je dejal: "Namen načrta za prestrukturiranje Abanke je zagotoviti, da bo banka ponovno začela uspešno poslovati. Po naših sklepih o NLB in NKBM bo današnja odločitev nadalje okrepila zaupanje v slovenski bančni sistem."

Slovenija se je v okviru postopka presoje državne pomoči za Abanko zavezala, da bo po pridobitvi večinskega deleža v Banki Celje kot posledice morebitne izvedbe ukrepov za krepitev stabilnosti bank nadaljevala združevanje Abanke in Banke Celje. Do najpozneje konca letošnjega leta mora komisiji predložiti načrt prestrukturiranja združene banke, ki bo podlaga za izdajo njene odločbe za združeno banko. Banka Celje, ki sicer sodi v skupino NLB, je namreč šesta v nizu slovenskih bank, ki se ji obeta podržavljanje - ob NLB, NKBM in Abanki sta bili državne pomoči deležne še Factor banka in Probanka, ki sta od lanskega septembra v postopku nadzorovane likvidacije. Banko Celje je takšna usoda doletela zaradi visoke lanske izgube ob visokih oslabitvah in rezervacijah ter po tem, ko ni našla strateškega investitorja za dokapitalizacijo.

Uprava Banke Celje je vlogo za odobritev državne pomoči oddala konec aprila in sedaj čaka na zeleno luč Evropske komisije. "Postopek za posamično presojo dovoljene državne pomoči Banki Celje na podlagi načrta prestrukturiranja, ki je že bil predložen Evropski komisiji, in postopek združevanja obeh bank bosta potekala vzporedno," so danes prek spletne strani Ljubljanske borze pojasnili v celjski banki. Evropska komisija je v zvezi z Abanko decembra lani izdala začasno odločbo, kar je vladi omogočilo sprejetje sklepa, da se izvede prvi del potrebne dokapitalizacije višini 348 milijonov evrov. Banka je že takrat prešla v popolno državno last. Kot del prestrukturiranja so bili takrat odpisani vsi delničarji in imetniki podrejenih lastniških instrumentov. To je bilo v skladu z zahtevami EU, da banka in njeni delničarji ustrezno prispevajo k stroškom prestrukturiranja.

Abanka Vipa je tretja največja poslovna banka v državi. Pred njo sta NLB in NKBM, pa tudi SID banka, ki pa ni klasična banka, saj gre za izvozno in razvojno banko v državni lasti. Skupino poleg banke oblikujejo še finančno svetovanje AB58, Afactor, Aleasing, Analožbe, Argolina in Anepremičnine. Bilančna vsota Abanke Vipa je konec junija dosegla 2,7 milijarde milijarde evrov, kar je dobrih 11 odstotkov manj kot konec lanskega leta. Takrat je banka na slovenskem bančnem trgu po bilančni vsoti dosegla 7,5-odstotni tržni delež, pred temi leti pa je imela več kot devetodstotnega. Lani je pridelala 308,9 milijona evrov čiste izgube, predlani je ta znašala nekaj manj kot 76 milijonov evrov. Oslabitve in rezervacije so lani znašale 413,6 milijona evrov, kar je za več kot 200 odstotkov več kot leta 2012.

Letos banka posluje bolje. V prvem polletju je ustvarila 1,87 milijona evrov čistega dobička, potem ko je v enakem lanskem obdobju poročala o 17,44 milijona evrov čiste izgube. V polletju je ustvarila 20,31 milijona evrov oslabitev in rezervacij, v prvih šestih mesecih lani pa 38,26 milijona evrov. Abanka je nastala leta 1989 s preoblikovanjem Jugobanke Ljubljana, ki je bila ustanovljena leta 1955 kot podružnica Jugoslovanske banke za zunanjo trgovino, pozneje Jugobanka. Decembra 2002 se je združila z banko Vipa in dobila ime Abanka Vipa.