Vse bolj nemirni svet

Držav, ki so daleč od konfliktov, je v tem trenutku na svetu samo enajst, med njimi pa ni Slovenije

Tudi letošnja 'lestvica miru' inštituta IEP dokazuje, da se že od leta 2007 naprej svet giblje v smeri vse večjega nasilja, ta trend pa se bo najverjetneje nadaljeval tudi v bližnji prihodnosti. Inštitut za gospodarstvo in mir (IEP) s svojo novo raziskavo in 'lestvico miru' prinaša nekaj novih spoznanj o svetu, v katerem živimo. Lestvico vsako leto sestavljajo na podlagi najrazličnejših podatkov o notranji in zunanji stopnji nasilja, tako v posamezni državi kot v njeni okolici. Raziskava je zajela 162 držav. VEČ>>

 Na prvem mestu je vsekakor spoznanje, da naš svet že od leta 2007 naprej vse bolj intenzivno drsi v smer povečanega nasilja, čeprav se je od druge svetovne vojne naprej svet vendarle oddaljeval od konfliktov. Držav, ki so daleč od konfliktov, je v tem trenutku na svetu samo enajst, med njimi pa ni Slovenije – to so Švica, Japonska, Katar, Mavricij, Urugvaj, Čile, Bocvana, Kostarika, Vietnam, Panama in Brazilija. Slovenija je na tem seznamu na visokem 14 mestu, višja številka pa pomeni slabši položaj.

V naši okolici je Avstrija na tretjem mestu, Madžarska na enaindvajsetem, Nemčija na sedemnajstem, Italija na štiriintridesetem, Hrvaška pa na šestindvajsetem. Češka je na primer na enajstem mestu, Srbija na dvainpetdesetem, BiH na enainšestdesetem, Rusija na stodvainpetdesetem, ZDA pa so na stoprvem mestu. Sosednja Kanada je na sedmem mestu. V Sloveniji so kot nevarnost strokovnjaki opazili nekoliko več nasilnih demonstracij in raven organiziranih konfliktov, spore s sosedi in spopade, v katerih je bila država udeležena na mednarodni ravni (2 od 5). Delovanje vlade si je zaslužilo oceno 7,5 od 10.

Slovenija je po teh kriterijih zato precej mirna država, vendar je očitno, da kazalniki politične kulture (6,2) percepcija korupcije (5,7 od 10) in še vedno pomanjkljiva politična participacija (7,2) ob drugih kazalnikih pomenijo določeno stopnjo tveganja.

Države po svetu se soočajo z različnimi grožnjami miru. Južno in Severno Korejo ogrožata tako možnost medsebojnega spopada kot notranji konflikti, pa tudi v Braziliji in Kostariki, ki se ponašata z najmanjšimi možnostmi ogrožanja miru, dostop prebivalstva do orožja in visoka stopnja nasilja v družbah ogrožata mir teh držav. Švica je znana kot nevtralna in miroljubna država, toda njeno miroljubno povprečje kvari zelo visoka stopnja izvoza orožja in prihodki iz tega naslova glede na število prebivalstva države.

Da bi država dosegla najmanjšo stopnjo spopadov in se uvrstila najvišje na lestvici miru, namreč država po kriterijih IEP ne sme biti vpletena v kakršnekoli konflikte med drugimi državami, kjer je najmanj na strani ene države letno 25 mrtvih. Države morajo prav tako zadovoljiti kriterij 'nobenega« konflikta znotraj svojih meja', kar vključuje tudi »latentne spopade ali različne poglede glede vrednot, ki so nacionalnega pomena«.

Seznam, ki ga predstavlja IEP temelji na lanskih podatkih, to pa pomeni, da je položaj v svetu danes zelo verjetno že slabši, kot je bil, saj analiza ni ocenjevala državljanske vojne v Ukrajini in gospodarskih sankcij, ki so jih medtem proti Rusiji sprejele ZDA in države EU in obratno, prav tako pa analiza ne vključuje bistveno slabšega položaja v Libiji, Iraku, v Gazi in drugih žarišč po svetu. Direktorica IEP Camilla Schippa opozarja, da se stanje miru v svetu »počasi toda neprestano slabša«.

»Veliki ekonomski in geopolitični pretresi in arabska pomlad so države sveta izpostavili večji nevarnosti zdrsa v spopade. Lani smo opazili velik porast teroristične dejavnosti, obnavljanje spopada v Gazi in pomanjkanja rešitve krize v Siriji in Iraku. Izven Bližnjega vzhoda so se državljanski nemiri v Ukrajini sprevrgli v oborožen upor, v južnem Sudanu in Demokratični republiki Kongo pa smo prav tako priče povečanega nasilja. Nadaljevanje globalnih spopadov pa nakazuje, da v bližnji prihodnosti ne bomo priče spremembi tega trenda.«