Zbiranje podpisov ni uspelo

Za evropsko pobudo za medijski pluralizem premalo podpisov

Pobudnikom Evropske državljanske pobude za medijski pluralizem ni uspelo zbrati milijon podpisov, kolikor bi jih rabili, da bi lahko pred evropskimi organi sprožili postopek za sprejetje želene medijske zakonodaje. Pobudo je namreč podpisalo nekaj več kot 132.000 ljudi, podpise pa so zbirali do polnoči. Omenjeno pobudo je pred letom dni začela Evropska iniciativa za medijski pluralizem, ki združuje več organizacij, medijev in stanovskih združenj iz vse Evrope, v Sloveniji pa zbiranje podpisov vodi Društvo novinarjev Slovenije. VEČ>>

Generalna sekretarka omenjenega društva Špela Stare kot razlog, da ni bo uspelo zbrati zadostnega števila podpisov, navaja "dejstvo, da ljudje ne verjamejo v to, da lahko direktive Evropske komisije, kaj spremenijo". Prav tako po njenih besedah ljudje ne zaupajo, da bo na podlagi zadostnega števila podpisov tudi dejansko sprejeta ustrezna zakonodaja. Evropska komisija je namreč ni dolžna sprejeti, tudi če je zbranih zadostno število podpisov. Tretji razlog, da podpisov ni zadosti, pa po je njenem mnenju ta, da ljudje v razvitih zahodnih demokracijah očitno "ne vidijo neke neposredne grožnje medijem, kot smo jim denimo priča v Bolgariji ali na Madžarskem".

Da bi bila pobuda lahko posredovana v obravnavo organom EU, bi jo moralo podpisati milijon ljudi v vsaj sedmih državah, članicah EU. Za vsako državo je tudi določen minimum podpisov, ki jih je treba zbrati. V Sloveniji bi moralo tako pobudo podpisati najmanj 6000 ljudi, podpisalo pa jo je med 500 in 600 ljudi. Staretova slednje pripisuje "kombinaciji razlogov". Eden izmed razlogov za neuspeh vidi v tem, da so z zbiranjem podpisov v Sloveniji začeli šele aprila. "Ko smo začenjali, smo tudi mislili, da bomo imeli zelo živo debato o zakonu o medijih, na koncu pa je prišlo do razpada vlada in začetka volilne kampanje, ko so prevladale druge teme," pravi.

Kot enega izmed razlogov navaja tudi to, da trenutno v slovenskem prostoru ni neke teme, povezane z mediji, ki bi jo lahko razrešila evropska zakonodaja. "Vse skupaj je tako pomenilo, da je bil čas za zbiranje podpisov zelo neugoden," dodaja. V pobudi sicer njeni podpisniki zahtevajo učinkovito zakonodajo za preprečevanje koncentracije medijskega lastništva in nadzor nad oglaševanjem, od politike neodvisna nadzorna telesa in jasno opredelitev konflikta interesov, ki bo medijskim mogotcem preprečila zasedbo visokih političnih položajev.

Prav tako zahtevajo učinkovite evropske regulatorne mehanizme, ki bodo redno preverjali stanje in neodvisnost medijev v državah članicah, ter smernice za vzpostavitev novih založniških poslovnih modelov, ki omogočajo kakovostno novinarstvo in podporo tistim, ki delajo v sektorju.