Jabolko na dan odžene Putina stran

Slovenski živilci zaradi ruskih sankcij bijejo plat zvona

Slovenski živilci se bojijo, da bo zaradi ruskega embarga za večino živil iz EU in še nekaterih držav prišlo do presežkov na evropskem trgu in s tem do pritiska na cene. Evropska komisija je za blažitev posledic sankcij v sadjarstvu in zelenjadarstvu že obljubila 125 milijonov evrov. Avstrija svetuje prebivalcem: Jejte jabolka proti ruskim sankcijam. VEČ>>

Potem ko je Rusija 6. avgusta uvedla enoletno prepoved uvoza večine prehrambenih izdelkov iz EU, ZDA, Avstralije, Kanade in Norveške, je Evropska komisija v ponedeljek napovedala 125 milijonov evrov vreden ukrep za blažitev sankcij v sadjarstvu in zelenjadarstvu. Gre šele za okvir, je pojasnila direktorica Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij pri GZS Tatjana Zagorc, ki v predlaganem naboru ukrepov pričakuje takšne, ki ne bodo po godu samo velikim državam proizvajalkam. "Tudi kakšne špekulacije velikih držav proizvajalk niso izključene," je dejala. Več o samem ukrepu in delitvi denarja, za katerega so zainteresirana tudi slovenska podjetja, bo sicer znanega v petek, ko bo v Bruslju zasedal pristojni evropski odbor.

Slovenija sicer ni med večjimi izvoznicami sadja in zelenjave v Rusijo. A kot je opozorila Zagorčeva, se denimo jabolk v Sloveniji proizvede 75.000 ton letno, kar je še enkrat več od potreb, medtem ko samo Poljska v Rusijo izvozi kar 750.000 ton jabolk letno. Dejstvo je, da se lahko proizvodi iz vseh panog, ki so bili namenjeni na ruski trg, znajdejo na trgu po dampinških cenah, je opozorila. Ob tem na GZS poudarjajo pomembnost sledenja porekla in na povečano pozornost nadzora v celotni verigi. O ruskem embargu bodo 5. septembra v Bruslju razpravljali tudi kmetijski ministri EU. V Rusijo se sicer izvozi približno deset odstotkov vseh kmetijskih pridelkov EU.

Največjega deleža obljubljene pomoči EU bodo predvidoma deležni kmetje na Poljskem, v Litvi, Belgiji in na Nizozemskem, saj so to države članice, ki v Rusijo izvažajo še posebej veliko sadja in zelenjave. Medtem pa je ruska tiskovna agencija Itar-Tass opozorila, da se proizvajalci iz številnih članic EU trudijo ruske ukrepe zaobiti prek Belorusije, Kazahstana in Švice. Belorusija in Kazahstan z Rusijo tvorita carinsko unijo, Švice pa ukrepi Moskve niso prizadeli. A v Bernu naj bi po poročanju nekaterih tujih medijev že sprejeli ukrepe za preprečevanje tovrstnih praks evropskih izvoznikov.

Agencija tako povzema navedba ruske fitosanitarne inšpekcije, da ta zaznava ponovno izvoženo sadje in zelenjavo iz Belorusije, na katerem ni oznake države izvora, so pa na njem žigi iz Turčije, Srbije, Makedonije ter nekaterih afriških držav. Teh držav se ruski ukrepi prav tako ne dotikajo. Blago, med katerimi so jabolka, breskve, slive in paradižniki, naj tudi ne bi imelo ustrezne fitosanitarne dokumentacije. Šlo naj bi za sadje in zelenjavo iz Poljske, Nizozemske, Litve in med drugim tudi iz Slovenije.

V Moskvi pravijo, da bodo budno nadzirali ponovno izvoženo blago iz Belorusije in Kazahstana pa tudi iz Švice, ne bodo pa omejevali uvoza procesiranih živilskih proizvodov. Podjetja iz obeh ruskih sosed bi tako lahko od sankcij imela celo korist, saj bi pridelke iz članic EU lahko predelala in izvozila v Rusijo.

Mimogrede, avstrijska vlada državljanom medtem svetuje, naj pomagajo avstrijskim sadjarjem, ki jim grozijo težave zaradi ruske prepovedi uvoza sadja in zelenjave iz Evrope. "Če bi vsak na teden pojedel samo eno jabolko več, bi lahko premostili upad prodaje zaradi ruskih povračilnih ukrepov," je dejal minister za gospodarstvo Andrä Rupprechter. Minister je v pogovoru za jutranjo oddajo avstrijskega radia Ö1 še menil, da bi morali tudi bolnišnice, gostinski lokali in menze dati prednost avstrijskim pridelkom. Na podoben način kot Avstrija se je s sloganom Jejte jabolka proti Putinu na ruske povračilne ukrepe zaradi sankcije EU spričo ukrajinske krize pred časom odzvala tudi Poljska.