Plačujejo, da revščine ne bi gledali

Novi newyorški stanovanjski bloki z ločenimi vhodi in uslugami za bogate in revne

V New Yorku se v zadnjem času soočajo s težavo, ki jo kritiki označujejo za kastni sistem po vzoru Indije. Stanovanjski bloki, katerih lastniki dobivajo davčne spodbude ali subvencije v zameno za nastanitev revnih, te ljudi ločujejo od tistih, ki so stanovanje najeli po tržni ceni. Popularni strip Alan Ford je na ta način sarkastično upodobil newyorške plaže - ene za bogate, ki so čiste, in druge umazane za revne, stanovanjska politika, ki so jo potrdile pristojne mestne oblasti, pa fantazijo spreminja v realnost. VEČ>>

Razlike so dejansko nepremostljive. Subvencionirana garsonjera v novem stanovanjskem bloku na Manhattnu najemnika stane na primer 700 dolarjev na mesec, tržnega plačnika pa 3000 dolarjev. Da bi privabili čim več tržnih plačnikov, lastniki zgradb uvajajo 'kastni sistem'. Za tiste, ki plačajo visoke zneske, so na voljo vhodi z velikimi avlami in vratarji, telovadnice, terase z bazeni ali prostori za zabave. Najemniki subvencioniranih stanovanj po drugi strani v zgradbe vstopajo skozi stranski vhod pri smetišču in nimajo možnosti vseh drugih ugodnosti, četudi so pripravljeni zanje posebej plačati.

Newyorški župan Bill de Blasio je na vse glasnejše kritike odgovoril, da je potrebna sprememba v smeri večje enakopravnosti, oglašajo pa se tudi mestni svetniki, ki predlagajo spremembe. Na primer prepoved diskriminacije na osnovi najemnin ali da se najemnikom socialnih stanovanj omogoči, da za dodatno plačilo uživajo druge ugodnosti stanovanjskih blokov, ki so na Manhattnu skoraj na ravni hotelskih storitev. Po drugi strani pa se lastnikom in tistim, ki si lahko privoščijo draga stanovanja, ne zdi pošteno, da se morajo družiti z navadno rajo. Plačujejo namreč zato, da jim revščine ni potrebno opazovati od blizu.

No, najnovejša študija, objavljena v britanski reviji o epidemiologiji in javnem zdravju, pa je medtem pokazala, da obstaja povezava med dobrimi sosedskimi odnosi in zdravim srcem. "Imeti dobre odnose s sosedi in se čutiti povezane z drugimi v lokalni skupnosti lahko prispeva k zmanjšanju tveganja za srčni infarkt," so v izjavi zapisali raziskovalci. V študiji univerze v ameriškem Michiganu so raziskovalci uporabili podatke 5276 ljudi, starejših od 50 let, brez preteklih težav s srcem, ki so sodelovali v študiji o zdravju in upokojitvi v ZDA. Od leta 2006 so štiri leta opazovali kardiovaskularno zdravje skupine s povprečno starostjo 70 let in v tem času pri 148 sodelujočih zabeležili srčne infarkte.

Na začetku raziskave so morali sodelujoči s točkami od ena do sedem ovrednotiti odnose s svojimi sosedi, in sicer so morali oceniti, do kakšne mere se čutijo kot del skupnosti, kako se lahko v težavah zanesejo na svoje sosede, ali jim lahko zaupajo in ali jih smatrajo za prijazne. Raziskovalci so nato dobljene ocene analizirali in ugotovili, da višje število dodeljenih točk posameznika sovpada s stopnjo tveganja za srčni infarkt. Tako je na primer pri tistih, ki so sosedske odnose ovrednotili z največjim številom točk, bilo tveganje za težave s srcem za 67 odstotkov manjše. A raziskovalci opozarjajo, da je šlo za opazovalno študijo, zato njeni rezultati niso dokončni...