Igor Mekina

 |  Svet

Z bojkotom, dezinvesticijami in sankcijami proti apartheidu Izraela

Zločinsko ravnanje Izraela na okupiranih področjih Palestine je možno tudi zaradi podpore ZDA in evropskih držav ter njihovih podjetij, ki Izrael oskrbujejo s stroji za uničevanje palestinskih domov. Več>>

Medtem ko večina svetovne javnosti ravnanje Izraela – tako bombne napade kot blokado Gaze –obsoja, predvsem ZDA s svojo vojaško pomočjo in diplomatsko zaščito v OZN, evropske države pa s tihim sprejemanjem politike Izraela, še vedno podpirajo temelje te večdesetletne politike zatiranja Palestincev.

Ta politika pa ni samo abstraktna – zelo pogosto je zelo konkretna in je možna le zaradi nakupov opreme v evropskih državah in ZDA. V uničevanju palestinskih domov se tako pogosto uporabljajo težki , oklepljeni buldožerji ameriškega podjetja Caterpillar in tudi druga težka mehanizacija evropskih podjetij. Pogosto tudi v operacijah, imenovanih »ekonom lonec« ali »lonec pod pritiskom«.

Nedavno je bil v vasi Kablan blizu Nabulusa na okupiranem Zahodnem Bregu tarča te taktike štiriindvajsetletni Zakaria al Akra. Izraelska vojska je najprej obkolila hišo, v kateri je bil in ga pozvala, naj se preda in pride iz nje. Ker tega ni želel storiti, so uporabili taktiko »lonca pod pritiskom«. Najprej so vojaki s težkimi strojnicami in topovi streljali v hišo. Nato so jo z buldožerjem zatresli. Ko to ni pomagalo, so preprosto zrušili hišo in ubili osumljenega »terorista«. Človekoljubne organizacije takšen postopek opisujejo kot nezakoniti uboj. Pri tem Izrael uporablja izdelke švedskega Volva in podjetja JCB, ameriške buldožerje podjetja Caterpillar, pa tudi izdelke Japonske (Hitachi), Južne Koreje (Hyundai) in Turčije (Hidromek).  

Ti proizvodi, ki se uporabljajo tudi za uničevanje palestinskih domov, so zato neprestano tarča kampanje in gibanja “BDS”. Gibanje BDS je globalno gibanje za »bojkot, dezinvesticije in sankcije« proti Izraelu, dokler ta ne bo začel spoštovati mednarodnega prava ter pravic Palestincev. Leta 2005 je gibanje ustanovila Palestinska civilna družba, koordinira pa ga Palestinski narodni odbor za BDS (znan tudi kot BNC), ki deluje že od leta 2007 in je prisoten tudi v Sloveniji. Prizadeva si za to, da bi Izrael končal okupacijo in kolonizacijo vseh arabskih ozemelj, porušil zid, ki ločuje palestinska ozemlja od Izraela, prenehal diskriminirati Palestince ter podprl njihovo vrnitev v domove, kot to določa resolucija OZN 194.

To poskuša gibanje doseči s konkretnim pritiskom na Izrael. Bojkot je usmerjen proti izdelkom in podjetjem (izraelskim in mednarodnim), ki služijo na račun kršitve pravic Palestincev. Usmerjen je tudi proti izraelskim športnim, kulturnim in akademskim institucijam. Izraelske izdelke lahko bojkotira vsak, tako, da se ne odloča za nakup izdelkov, ki so bili proizvedeni v Izraelu ali ki so jih proizvedla izraelska podjetja.

Dezinvesticije so usmerjene v korporacije, ki so sokrive za kršenje pravic Palestincev. S to strategijo poskušajo v gibanju BDS zagotoviti, da razni univerzitetni ter pokojninski skladi ne vlagajo sredstev v podjetja, ki sodelujejo pri zatiranju Palestincev.

Sankcije pa so ključne za izražanje nasprotovanja ukrepom in dejanj neke države. Izrael je članica raznih diplomatskih in gospodarskih forumov, z zahtevo po sankcijah pa podporniki kampanje ozaveščajo javnost o izraelskih kršitvah mednarodnega prava ter želijo zmanjšati podporo drugih držav Izraelu.

Izrael namreč na okupiranih področjih Palestine že več desetletij izvaja in vzdržuje politiko okupacije, apartheida in vojnih zločinov, ne le z neposredno uporabo sile, temveč tudi s pomočjo podpore, ki jo prejema od mednarodne skupnosti. Zaradi finančne, vojaške in zunanjepolitične podpore Združenih držav Amerike in držav članic Evropske unije Izrael pridobiva tudi ogromne dobičke, in sicer na dva načina: z izkoriščanjem Palestincev ter z neomejenim dostopom do razvitih trgov. Na pogajanjih za vzpostavitev mirnega sobivanja s Palestinci se Izrael pogaja s »figo v žepu«. Očitno je namreč, da si želi ohraniti status quo, ki ohranja sistem apartheida. Izrael npr. nadzoruje vse poti do Gaze, celo morske, s tem pa območje vzdržuje na stopnji velikanskega taborišča.

Leta 2008 je BNC (Narodni odbor za BDS) potrdil izjavo z naslovom »Združeni proti apartheidu, kolonializmu in okupaciji – dostojanstvo in pravičnost za palestinsko ljudstvo«, ki jo je leta 2009 sprejelo mednarodno gibanje za solidarnost.

O apartheidu Izraela nad Palestinci lahko govorimo zato, ker ravnanja izraelske države ustrezajo definiciji tega pojava: apartheid je takšen družbeni sistem, ki ločuje in diskriminira ljudi glede na njihovo raso ali etnično pripadnost in ki je institucionaliziran z zakoni in predpisi. Rimski statut mednarodnega kazenskega sodišča definira apartheid kot dejanja, ki so »storjena v kontekstu institucionaliziranega režima sistematičnega zatiranja in dominacije ene rasne skupine nad drugo skupino ali nad drugimi skupinami in ki so storjena z namenom vzdrževanja tega režima«.

Hrbtenico izraelskega apartheida sestavlja sklop izraelskih diskriminatornih zakonov. Ti zakoni diskriminirajo med judovskimi in palestinskimi državljani Izraela, palestinskim beguncem iz leta 1948 onemogočajo državljanstvo ter Palestince, ki so ostali na območju Izraela, obravnavajo kot drugorazredne državljane, omogočajo zaplembo palestinskih ozemelj ter njihov prenos k judovskim lastnikom, hkrati pa onemogočajo zahteve Palestincev po povračilu ali odškodnini. Izraelsko civilno pravo velja na primer za (de facto) priključene judovske naselbine in kolonije, medtem ko za prebivalce zasedenih palestinskih ozemelj velja vojaško pravo.

Slovenski politiki se do te pobude še niso javno opredelili, so pa to naredili številni tuji politiki in javne osebnosti, ki so nedavno enako pogumno kot bolivijski predsednik Evo Morales podprli zahteve Palestincev, Izrael pa javno označili za »državo apartheida«. Slovenija namesto tega z Izraelom sodeluje še naprej in to predvsem na vojaškem področju.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.