Z računalniško igro do palestinsko-izraelskega premirja?

Pogosto se pojavljajo očitki, da videoigre zaradi pogosto nasilne vsebine negativno vplivajo na tiste, ki jih igrajo. Jasno je, da je nasilja in konfliktov dovolj že v resničnosti - pretekle mesece so najbolj zaznamovali predvsem izraelsko-palestinski spori, sicer prisotni že več desetletij. Reševanja tega konflikta na virtualni ravni pa se že od leta 2007 lahko loti vsak, ki si na računalnik namesti igro PeaceMaker. Več>>

V tej strateški računalniški igri si najprej izberemo, ali bomo igrali vlogo izraelskega premierja ali palestinskega predsednika, nato pa poskušamo doseči cilj – končati desetletja trajajoč konflikt, piše Sam Brodey. Od izbire strani so odvisne tudi naše zmožnosti in pooblastila. Izraelski premier nadzoruje policijo, vojsko, državne meje in proračun, obenem pa se mora spoprijemati z desničarskimi naseljenci, predstavniki ZDA in Združenih narodov. Palestinski predsednik se mora poleg podajanja govorov in poveljevanja policiji ukvarjati s Hamasom in izraelskimi muhami. Igra je zasnovana tako, da se okolje odziva na naša dejanja. Če kot izraelski premier, na primer, Palestincem izdamo več delovnih dovoljenj, nas imajo ti raje, medtem ko se nam bo priljubljenost med Izraelci zmanjšala.

Ker je igra kompleksna in realistična, je zelo težko zmagati. Študija ameriške univerze Carnegie Mellon je pokazala, da skoraj štirideset odstotkov igralcev v štirih poskusih ni zmagalo niti enkrat, polovici je to uspelo, le dva odstotka igralcev pa sta zmagala v vseh štirih poskusih. Igra vsebuje tudi zahtevnejšo različico, ki pa naj bi bila tako težka, da nad njo večina preprosto obupa. Ravno, ko ima igralec občutek, da mu gre dobro, se, na primer, samomorilski napadalec iz Hamasa razstreli na izraelskem avtobusu ali Izraelske obrambne sile nad šolo v Gazi pošljejo rakete.

Igre sta se pred desetimi leti domislila Izraelec Asi Burak in Američan Eric Brown. Izšla je tri leta kasneje, igrati pa jo je mogoče v angleškem, arabskem in hebrejskem jeziku. Ena izmed glavnih težav pri izdelavi je bila želja po nepristranskosti in enaki težavnosti ne glede na to, katero stran si izberemo.

Avtorja poudarjata, da je igra sicer resna, vendar jo je razburljivo igrati, občutek ob zmagi pa naj bi bil izjemen. »Želela sva pokazati, da je z igranjem videoiger mogoče doseči dobre stvari,« pravi Brown. Kljub nedavnim dogodkom v Gazi in dejstvu, da je igra že precej stara, se PeaceMaker še vedno zdi realističen in aktualen. Do konca letošnjega leta napovedujejo prihod PeaceMakerja 2.0, ki naj bi prikazal, kako se je izraelsko-palestinski konflikt spremenil v zadnjih sedmih letih. V izdelavi je tudi različica za pametne telefone.

Kljub svoji vsebini pa PeaceMaker na igralce učinkuje pozitivno. Igra je zastavljena tako, da ne glede na našo opredelitev do konflikta omogoča pogled z druge perspektive in tako zmanjšuje predsodke.